Jump to content

Mokopane

Gotšwa go Wikipedia
Mokopane
Potgietersrus
Mokopane is located in Limpopo
Mokopane
Mokopane
 Mokopane laêditšê ka gare Limpopo
Coordinates: 24°11′2″S 29°0′46″E / 24.18389°S 29.01278°E / -24.18389; 29.01278
NagaAfrika Borwa
PorofenseLimpopo
Mmasepala wa SeleteWaterberg
MmušôselegaeMogalakwena
Hlômile1907
Sekgôba[1]
 • Total75.13 km2 (29.01 sq mi)
Elevation1,130 m (3,710 ft)
Setšhaba (2011)[1]
 • Total30,151
 • Phitlaganyo400/km2 (1,000/sq mi)
Dipersente tša merafe (2011)[1]
 • Bathobaso66.7%
 • Bammala0.7%
 • MaIndia4.4%
 • Makgowa27.6%
 • Šele0.6%
Dipolelo tša ntlha (2011)[1]
 • Sepedi46.5%
 • Afrikaans27.8%
 • Seisimane7.4%
 • Setsonga4.4%
 • Šele13.8%
Nomoro ya poso (Setarata)0600
Nomoro ya poso (Lepokisi)0600
Khoutu ya lefelo+27 (0)15

Mokopane (Potgietersrus) ke toropo go feta Mogalakwena Mmusogae, Mmasepala Setereke tša Waterberg wa diporofense Limpopo kamoka Afrika Borwa.

Ditšhupetšo

[lokiša | edit source]
  1. 1.0 1.1 1.2 1.3 "Main Place Mokopane". Census 2011.

History

[lokiša | edit source]

Ka 1852, Mokopane e be e bitšwa Vredenburg,[1] yeo e rago gore "toropo ya khutšo" ka fao e bitšwa ke Voortrekkers, sehlopha sa babulamadibogo sa Maburu bao ba bego ba sepetše leboa-bohlabela go tšwa Cape Colony ka ngwagakgolo wa 19 go ya ka bogare bja Afrika Borwa. Ka moragonyana, ka 1858, bohwa bja Voortrekker bo tšwetše pele ge toropo e bitšwa ''Pietpotgietersrust'" (lefelo la mafelelo la go khutša la Potgieter), go hlompha Piet Potgieter, yo a bego a gobetše kudu ka tlhaselo ya Lewa la Makapan yeo e diregilego mengwaga ye mene ye e fetilego. E be e le morwa yo mogolo wa moetapele wa Voortrekker Andries Potgieter.Leina la toropo ya segopotšo ka morago le ile la khutsofatšwa go ba Potgietersrus.

Ge mengwaga e tšwela pele, mabaka a mantši, go swana le malaria le lehloyo magareng ga Voortrekkers le batho ba Ndebele, di hlotše gore basepedi ba tlogele bodulo bja Potgieterus ka 1870. Ka moragonyana, lefelo le ile la thopša gape go tloga ka 1890 go ya pele.

Magageng a Makapansgat a bohlokwa a histori le a bohlokwa a kgale a dikhilometara tše 15 ka leboa la toropokgolo. Tsošološo ya madulo a 'Homo habilis' e dirilwe ka magageng a [1]

Mašaledi a " Australopithecus africanus " le ona a hweditšwe ka magageng. Musiamo wa Arend Dieperink o bontšha histori ya toropo, go tloga go monna wa tšhwene kua Makapansgat, diswantšho tša ma-Bushmen le mediro ya mathomo mo lefelong leo go fihla Ntweng ya Afrika Borwa le dinako tša morago bjale.

  1. Nick Norman and Gavin Whitfield, De Beers Consolidated Mines (2006) "Geological Journeys: A Traveller's Guide to South Africa's Rocks and Landforms".