Mošomi:Ptpare/Lešabašaba/Hawks

Gotšwa go Wikipedia
Directorate for Priority Crime Investigation
Bolaodi bja Nyakišišo ya Bosenyi bja Pele
Seswantšho:Dipekwa (Afirka Borwa) logo.svg
Common nameDipekwa
AbbreviationDPCI
Agency overview
Formed2008
Preceding agency
  • Diphepheng (Afrika Borwa)
Annual budgetDimilione tše dikete tše 15 tša ditolara tša Amerika
Jurisdictional structure
National agencyAfrika Borwa
Operations jurisdictionAfrika Borwa
General nature
Operational structure
HeadquartersPretoria, Afrika Borwa
Agency executive
  • Seswantsho Godfrey Lebeya, National Head
Parent agencyTirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa
Website
http://www.saps.gov.za/dpci/index.php DPCI

Dipekwa ke Bolaodi bja Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa bja Dinyakišišo tša Bosenyi bja Pele (DPCI), yeo e lebišitšego bosenyi bjo bo rulagantšwego, bosenyi bja ekonomi, bomenetša le bosenyi bjo bongwe bjo bogolo bjo bo šupetšwago ke Mopresidente goba karolo ye nngwe ya Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa (SAPS)..[1] E hlomilwe bjalo ka Diphepheng ke Taolo ya Thabo Mbeki ka 2001, eupša Mopresidente Jacob Zuma o ile a e bea legatong la Dipekwa bjalo ka mohlatlami wa yona ka 2008, ka badirišani ba bantši ba bafsa.

Establishment[lokiša | edit source]

Sephetho sa go bea mokgatlo wo moswa legatong la Diphepheng ( Dipekwa) se tšerwe ke sephetho seo se tšerwego ke African National Congress (ANC) ka Khonferenseng ya Bosetšhaba ya bo 52 ya African National Congress ka 2007 ka Polokwane, Limpopo. ANC e ile ya bolela gore tlhokomelo ya mmušo e be e nyakega ka go mokgatlo o bjalo go efoga gore mokgatlo o dirišwe bjalo ka sedirišwa sa sepolotiki go nyakišiša ka boradipolotiki.[2] Se se ile sa latela ntwa ya go lwela maatla magareng ga Thabo Mbeki le Jacob Zuma yeo e ilego ya feleletša ka nyakišišo ya go akaretšwa ga Zuma kgwebišanong ya dibetša.l.[3]

DPCI e hlomilwe bjalo ka bolaodi bjo bo ikemetšego ka gare ga SAPS go ya ka Karolo 17C ya Molao wa Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa, 1995 bjalo ka ge o fetotšwe ke Molao wa Phetošo ya Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa, 2008 (Molao wa 57 wa 2008).[4]

Dikarolo tše dingwe tša Molao di hweditšwe di sa dumelelane le molaotheo ke Kgorotsheko ya Molaotheo ya Afrika Borwa ka Matšhe 2011 ka Glenister v Mopresidente wa Repabliki ya Afrika Borwa le ba Bangwe.[5] Ka baka leo, Molao o ile wa fetolwa ke Palamente ka September 2012.[6] Dikarolo tša Molao wo o fetotšwego di hweditšwe di se na mohola gomme tša phumolwa ke Kgorotsheko ya Molaotheo ka Nofemere 2014 ka go Helen Suzman Foundation v Mopresidente wa Repabliki ya Afrika Borwa le ba Bangwe; Glenister v Mopresidente wa Repabliki ya Afrika Borwa le ba Bangwe.[7] Ka morago ga kahlolo, Mopresidente Zuma o ile a bušeletša thekgo ya gagwe ya go boloka yuniti ka tlase ga taolo ya SAPS gomme ka go realo le ka tlase ga taolo ya khuduthamaga ya mmušo.[8]

National Directorate Head[lokiša | edit source]

Batho ba ba latelago ba emetše DPCI bjalo ka moetapele wa yona wa bosetšhaba:

  • Anwa Dramat 2009  ⁇  2014
  • Berning Ntlemeza (go šoma) 2014  ⁇  2015
  • Berning Ntlemeza 2015  ⁇  2017
  • Yolisa Matakata (go šoma) 2017  ⁇  2018
  • Godfrey Lebeya 2018  ⁇  gona bjale

Bomenetša[lokiša | edit source]

Baswaya-diphošo ba phetho ya go fetoša Diphepheng go ba Dipekwa ba ile ba bontšha go tshwenyega gore mokgatlo o mofsa o ka se be le mohola go swana le Diphepheng go swaraganeng le bomenetša bja mmušo.[9]Mopalamente wa Inkatha Freedom Party, Koos van der Merwe o hlalositše sephetho sa go fetola Diphepheng ka Dipekwa se dirilwe go "šireletša baetapele ba ANC le maloko go tšwa dinyakišišong tša bosenyi le tshekišo ye e ka bago gona."[3] Ge mokgatlo o be o thongwa la mathomo bašomi ba wona ba be ba bega go Mokomišenare wa Setšhaba wa Sephodisa Jackie Selebi. Ka nako yeo, Selebi o be a nyakišišwa ka baka la kgobogo ke sehlopha sa Diphepheng.[10]

Nakong yeo e latetšego go tšeelwa legato ga Diphepheng ke The Dipekwa tekanyo ya kgobogo ka gare le ka ntle ga mmušo e oketšegile.[11][12] Dinyakišišo tše mmalwa di hweditše gore go hloka boipuso bja sepolotiki go nyakišiša bomenetša gammogo le go ithekga ga yona ka SAPS go bile le khuetšo ye mpe kudu go go šoma gabotse ga mokgatlo..[2][13]

Dithulano[lokiša | edit source]

Melato ya Booysen/Jiba[lokiša | edit source]

Ka 2015 yo e bego e le hlogo ya ofisi ya Dipekwa ka KwaZulu-Natal, Major General Johan Booysen, o ile a latofatša mmušo ka go golegwa ka phošo. Booysen o ile a golegwa ka 2012 ka ge a be a latofatšwa ka go ba le seabe go laoleng "sekepe sa lehu" bjalo ka karolo ya yuniti ya bosenyi bjo bo rulagantšwego ya Dipekwa Cato Manor. Go swarwa ga Booysen go ile gwa thongwa ke Nomgcobo Jiba, yo ka nako yeo e bego e le mothuša molaodi wa bosetšhaba wa botšhotšhisi bja setšhaba. Ka morago ga go golegwa, Jiba o ile a sekišwa ka baka la "bofora le go nea bohlatse bja maaka mabapi le maiteko a gagwe ao a paletšwego a go sekiša Booysen". Booysen o bolela gore o "be a hlomilwe le go latofatšwa ka bosenyi go mo thibela go phegelela melato e itšego ya kgobogo".[14]

Nyakišišo ya Gordhan[lokiša | edit source]

Magareng a 2016 The Dipekwa ba be ba akareditšwe ka dinyakišišong tša ngangišano tša Tona ya Ditšhelete Pravin Gordhan ka morago ga go thwalwa ga gagwe bjalo ka Tona. Gordhan o ile a nyakišišwa ka baka la tema yeo a ka bago a e kgathile go hlongweng le go sepeleng ga yuniti ya dinyakišišo ya "sekepe" mola e be e le hlogo ya Tirelo ya Lekgetho ya Afrika Borwa[15] (SARS) ka morago ga gore Zuma a gapeletšege go mo kgetha go ba Tona ya Ditšhelete ka morago ga go befelwa ga setšhaba ka go thuntšhwa ga Tona ya peleng ya Ditšhelete Nhlanhla Nene.[16] Bathekgi ba Gordhan ba dumela gore nyakišišo ya Dipekwa e be e tutuetšwa ke dipolitiki gomme e dirilwe ka tsela ya go mo tloša ofising le go hloka mohola wa molao.[17] Leloko la ANC le hlogo ya Bolaodi bja Dinyakišišo bja Sephodisa bjo bo Ikemetšego, Robert McBride, o latofaditše ma-Dipekwa ka go šomišwa ke ANC go lwa dintwa tša ka gare tša sepolotiki ka gare ga mokgatlo wo o bušago.[18] Go ile gwa begwa gore ma-Dipekwa a ile a golega le go hlasela mošomi yo mogolo wa SARS ka tsela yeo e sego ya molao ka maiteko a go tšea kopi ya imeile yeo e rometšwego go yena ka phošo yeo moeletši wa molao wa SARS a ilego a bolela go se dumelelane ga bona le ma-Dipekwa le sephetho sa Bolaodi bja Botšhotšhisi bja Bosetšhaba sa go sekiša Gordhan.[19]

Silverton investigation[lokiša | edit source]

Ka Nofemere 2020, bahlankedi ba babedi ba maemo a godimo ba Dipekwa bao ba bego ba beilwe ka Pretoria toropo ya Silverton, Brigadier Peggy Morongo le Mokolonele Malesela Moylan ba ile ba golegwa mmogo le Mokolonele wa peleng wa SAPS Paulina Mokgadi.[20]Go be go bolelwa gore dikgetho tša bona tša go hlatlošwa di be di hweditšwe ka boradia le kgobogo.[20] Ka morago ga go golegwa ga bona, bahlankedi ka moka ba bararo ba ile ba tšwelela pele ga kgoro ya Tsheko ya Ditlolo tša Melato ya Kgwebo ya Pretoria.[20]

References[lokiša | edit source]

  1. "South Africa's new priority crimes unit". SouthAfrica.info. Retrieved 17 August 2014.
  2. 2.0 2.1 J Berning, M Montesh (March 2012). "Countering corruption in South Africa: The rise and fall of the Scorpions and Hawks". South African Crime Quarterly. 39. Retrieved 15 September 2016 – via African Journals Online.
  3. 3.0 3.1 Engelbrecht, Leon (24 October 2008). "Parliament votes to abolish the Scorpions". Defence Web. Retrieved 12 September 2016.
  4. "Home page of the Directorate for Priority Crime Investigation". www.saps.gov.za. Retrieved 2016-05-20.
  5. (CCT 48/10) [2011] ZACC 6; 2011 (3) SA 347 (CC) ; 2011 (7) BCLR 651 (CC) (17 March 2011), http://www.saflii.org/za/cases/ZACC/2011/6.pdf
  6. South African Police Service Amendment Act, 10 of 2012.
  7. (CCT 07/14, CCT 09/14) [2014] ZACC 32; 2015 (1) BCLR 1 (CC); 2015 (2) SA 1 (CC) (27 November 2014), http://www.saflii.org/za/cases/ZACC/2014/32.pdf
  8. "Zuma: Hawks must have some govt control". News24. 2014-05-04. Retrieved 15 September 2016.
  9. Ndletyana, Mcebisi (1 March 2015). "No way is Zuma fighting corruption". Sunday Independent. Retrieved 12 September 2016.
  10. "Ex-Scorpions boss warns Hawks". News24. 2009-07-06. Retrieved 12 September 2016.
  11. "TIM COHEN: Hawks are Zuma's chickens coming home to roost". Business Day Live. Retrieved 2016-09-15.
  12. Tamukamoy, Hamadziripi (November 2013). "Independence in South Africa's Anti-corruption Architecture: Failures and Prospects". The Journal of the Helen Suzman Foundation (71). Retrieved 15 September 2016.
  13. Gareth Newham, Irvin Kinnes (March 2012). "Feeling the Hawks: Why an anti-corruption agency should not be in the SAPS". SA Crime Quarterly (31). Retrieved 15 September 2016.
  14. Underhill, Glynnis (30 April 2015). "Hawks boss: I was 'set up' to silence corruption investigations". Mail and Guardian. Retrieved 15 September 2016.
  15. Bateman, Barry. "Controversial Sars unit: Hawks summon Gordhan, former Sars employees". Retrieved 2016-09-12.
  16. Thanduxolo Jika; Ron Derby; Peit Rampedi (20 December 2015). "Behind Zuma's U-turn: 'SA will go bust'". Sunday Times. Retrieved 7 January 2016.
  17. Karim, Safura Abdool (25 August 2016). "Why the Hawks don't have a case against Gordhan". Groundup. Retrieved 12 September 2016.
  18. Mkokeli, Sam (15 September 2016). "Trial by public opinion: Why the Hawks stand accused of fighting the ANC's battles". Mail and Guardian. Retrieved 2016-09-16.
  19. van Wyk, Pauli (28 October 2016). "Violent showdown in Sars office exposes plot against Gordhan". Mail and Guardian. Retrieved 28 October 2016.
  20. 20.0 20.1 20.2 "More than 100 people have now been arrested in SA's recent corruption blitz – here's the list". Business Insider South Africa. November 11, 2020. Retrieved December 24, 2020.

External links[lokiša | edit source]