Gwede Mantashe

Gotšwa go Wikipedia
Gwede Mantashe
Mantashe ka 2019
A eteletšwego pele keBaleka Mbete
Tona ya Diminerale
O thomile ofising
27 February 2018
MopresidenteCyril Ramaphosa
A eteletšwego pele keMosebenzi Zwane
Modulasetulo wa African National Congress
O thomile ofising
18 December 2017
A eteletšwego pele keBaleka Mbete
Mongwaledi Kakaretšo wa African National Congress
Mo setulong
18 December 2007 – 18 December 2017
A eteletšwego pele keKgalema Motlanthe
A hlatlangwa keAce Magashule
Ditshidimošo tša gagwe
O belegwe (1955-06-21) 21 Phupu 1955 (mengwaga 68)
Cala, Cape Province, Afrika Borwa
SetšhabaAfrika Borwa
Mokgatlo wa dipolotikiSouth African Communist Party (African National Congress)
Molekane(ba)Nolwandle Mantashe
Mo tharing yaYunibesithi ya Afrika Borwa
Yunibesithi ya Witwatersrand

Samson Gwede Mantashe , yo a tsebegago kudu bjalo ka Gwede Mantashe , (o belegwe ka la 21 Mosegamanye 1955[1]  ) ke radipolotiki wa Afrika Borwa le setsebi sa mokgatlo wa bašomi, yo go tloga ka la 18 Dibatsela 2017, a šomago bjalo ka Modulasetulo wa Bosetšhaba wa Khonkrese ya Setšhaba ya Afrika (ANC) . Gape ke modulasetulo wa peleng wa Mokgatlo wa Makomonisi wa Afrika Borwa le Mongodipharephare wa ANC. Ka la 26 Hlakola 2018, nakong ya phetošo ya kabinete ke mopresidente Cyril Ramaphosa , Mantashe o ile a kgethwa go ba Tona ya Methopo ya Diminerale . Ka Motsheganong 2019, o bile Tona ya Methopo ya Diminerale le Mafolofolo , ge potefolio ya gagwe ya peleng e kopanywa le potefolio ya mafolofolo.

Bophelo bja mathomo le thuto[lokiša | edit source]

Samson Gwede Mantashe o belegwe ka 1955 motseng wa Cala ka Transkei (bjale ka Kapa Bohlabela). O ithutile Yunibesithing ya Afrika Borwa (Unisa) ka 1997, gomme a fetša lengwalo la B.Com Honors ka 2002[2].  O hweditše gape le lengwalo la masters go tšwa Yunibesithing ya Witwatersrand (Wits) ka 2008. O phethile MBA ka MANCOSA ka 2021.[3][4]

Ditiro tša mokgatlo wa bašomi[lokiša | edit source]

O ile a tsenela sehlopha sa bašomi bao ba hudugago bakeng sa go iphediša intasetering ya meepo. Go thoma maitemogelo a gagwe a meepo moepong wa Western Deep Levels ka 1975 bjalo ka Mohlankedi wa Boitapološo gomme, ka wona ngwaga woo, a hudugela Prieska Copper Mines moo e bego e le Mohlankedi wa Boiketlo go fihla ka 1982.

Ka 1982, Mantashe o ile a hudugela Matla Colliery moo a ilego a hloma mmogo gomme a ba modulasetulo wa lekala la Witbank la National Union of Mineworkers (NUM), e lego maemo ao a a swerego go fihla ka 1984. Ka morago o ile a kgethwa go ba Mongodi wa Selete wa NUM ka 1985. Ka go lemoga ga gagwe bokgoni, Mantashe o bile Morulaganyi wa Bosetšhaba wa NUM go tloga ka 1988 go fihla ka 1993 le Molomaganyi wa yona wa Selete magareng ga 1993 le 1994.[5]

Dipolelo[lokiša | edit source]

Mantashe e bile Mongodipharephare wa Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Bašomi ba Meepo go fihla Khonferentshe ya bona ya Bosetšhaba ya bo 12 yeo e swerwego ka Motsheganong 2006 moo a ilego a hlatlangwa ke Frans Baleni . O dirile histori ka go ba wa mathomo wa mokgatlo wa bašomi yo a kgethilwego go boto ya Balaodi ba khamphani yeo e ngwadišitšwego ka JSE Limited , e lego Samancor , ka 1995.

O šomile mengwaga ye mebedi bjalo ka Modulasetulo wa Sehlopha sa Mošomo sa Sethekniki sa Boithomelo bja Mohlakanelwa bja Phumano ya Mabokgoni a Bohlokwa (Jipsa).

E bile modulasetulo wa Mokgatlo wa Makomonisi wa Afrika Borwa go fihla ka Phupu 2012[6].  Ga bjale ke leloko la Politburo ya Mokgatlo wa Makomonisi wa Afrika Borwa . O kgethilwe go ba Mongodipharephare wa African National Congress ka Khonferentsheng ya Bosetšhaba ya bo 52 ya mokgatlo ka 2007.

Kgang[lokiša | edit source]

Nakong ya bopresidente bja Zuma, Mantashe e be e le motho wa bohlokwa mo protšekeng ya go mo šireletša go boikarabelo ka go tswalela maemo go mo dikologa.[7]  Ka 2013 Mantashe o ile a tiišetša gore kamano ya Zuma le lapa la Gupta e be e se kgwebo ya ANC[8][9].  Ka 2021 o boletše gore e be e le mo e ka bago ka nako yeo moo go swara ga lapa la Gupta godimo ga Zuma go bego go bonagala gabotse kudu.[10]  Ka 2017, mengwaga ye mene ka morago ga gore kamano yeo e nago le mathata e lemogwe, Mantashe o ile a tšhošetša maloko a palamente a ANC ka magato a kgalemo ge a ka bouta kgahlanong le Jacob Zuma ka tšhišinyo ya go hloka tshepo.[11]

Bjalo ka mongwaledipharephare wa ANC, o laetše maloko a Palamente gore a dula a eme le Zuma. Mantashe o ile a gatelela gore maloko a palamente a ANC ga se a swanela go kgopelwa go bouta ka letswalo la bona, a hlokomela gore "Ga ke tsebe gore kgopolo ye e tšwa kae ya gore re kgoboketšo ya batho bao ba nago le letswalo. Re maloko a ANC ka tshepedišong ya dipolotiki ya mokgatlo". [12] Mopalamente wa peleng wa ANC Makhosi Khoza o boditše khomišene ya mmušo ya go thopa gore Mantashe o boletše gore "mang le mang yo a bego a nyaka go thekga pušo ya molao o tla otlwa kudu"[13].  Mantashe o be a ganetša go tloša Zuma bjalo ka mopresidente go sa šetšwe ditatofatšo tša bomenetša ka ge a be a bona gore e tla šitiša mmušo wa ANC.[14]

Manifesto ya mokgatlo wa bokomonisi wa Afrika Borwa, woo Mantashe a šomilego bjalo ka modulasetulo wa wona[15],  e re "mekgwa ya bophelo e tsepame diatleng tša sehlopha se senyenyane sa tokelo [seo] se hwetšago, ka lebaka la bophagamo bjoo bja ekonomi, taolo ya." Matla ka moka a Mmušo".  Mantashe o latofaditšwe ka go nolofatša le go holega thwii le go holega go tšwa tshepedišong ya go thopa mmušo,  tshepedišo yeo e tsepamišago maatla a ekonomi diatleng tša bao ba kgokaganego gabotse dipolotiking.

Dinyakišišo tša Khomišene ya Zondo di rometše bohlatse bjo bo amanago le Mantashe gore go dirwe dinyakišišo tše dingwe, tša tlaleletša ka gore go na le tebelelo ye e kwagalago gore se se tla utolla molato wa bomenetša kgahlanong le yena.  Rakonteraka wa kgolego ya mmušo o ile a fa Mantashe dikaonafatšo tša tšhireletšo tša mahala tša dithoto tša gagwe tše tharo.

Mantashe o ile a tiišetša gore ANC e be e tla tšea mengwaga ye e fetago ye 27 go kgona go tšea legato la baswari ba diofisi ba mehleng ya kgethologanyo ntle le pholisi ya go romela di-cadre tša ANC tše di botegago maemong a bohlokwa.  Ge a nyatša molaotheo, wo o nyakago tirelo ya setšhaba yeo e sa tšeego lehlakore,  Mantashe o boletše gore "motho yo mongwe le yo mongwe o a tsenya tirišong" gomme a o swantšha le tekatekano ya mešomo le maatlafatšo ya ekonomi ya bathobaso. Mantashe o boletše gore o lemogile gore maloko a Palamente a ANC a ka lebana le kgatelelo magareng ga potego ya mokgatlo le potego go batho,  eupša ga se a dumelelana le Zondo yo a boletšego gore ge e ba mokgatlo o ka tšea sephetho ka go thwala; e ka šomiša maatla a gampe "go fihlelela mafelelo ao a sego dikgahlego tše kaone tša naga".

Boetapele bja ANC[lokiša | edit source]

Magareng ga la 19 le la 20 Lewedi 2008 Komitiphethiši ya Bosetšhaba (NEC) ya Khonkrese ya Setšhaba ya Afrika e swere dikopano tše di atološitšwego, tše di tswaletšwego. Sebokeng sa ditaba ka morago ga moo, Mantashe, yo a bego a šoma bjalo ka Mongodipharephare wa ANC, o tsebišitše gore ANC e "gopotše" Mopresidente Thabo Mbeki .

Ka Hlakola 2010, Julius Malema o ile a ipiletša go Mantashe gore a role modiro morago ga gore Malema a bowe khonferenseng ye e kgethegilego ya Mokgatlo wa Makomonisi wa SA kua Polokwane. Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Bašomi ba Ditšhipi wa SA (Numsa) o thekgile Mantashe phatlalatša. "Mantashe o kgethwa le go nepišwa ka ge e le mokomonisi," mongwaledipharephare wa Numsa Irvan Jim o boletše.

Mantashe o file polelo ya segopotšo ya Violet Seboni ya go hlongwa ka Holong ya Toropo ya Johannesburg ka la 16 Moranang 2010, moo a ilego a bolela ka bomenetša ka go ANC. O itše "Thulaganyo ye mpsha [ka morago ga 1994]... e abetše tshepedišo ya boleng yeo e tsemilego medu yeo e beilego go hwetša lehumo ka noši bogareng bja tshepedišo ya boleng bja setšhaba sa rena ka kakaretšo".

Ka 2021 Mantashe o boletše gore ga se a hwetša bonase goba koketšego ya megolo mola bašomi ba ANC ba sa lefelwe megolo ya bona.  Mongwaledipharephare ke mohlankedi le mošomi wa ANC yo a lefšago kudu.

Mantashe o amogetše ditaba tša gore maloko a mane a ANC a tiišeditše gore a amega ka gare ga trove ya di-imeile tšeo di dutlilego tšeo di amanago le lapa la Gupta , a re nakong ya gagwe ya go ba mopresidente ANC e tla "raaka pepeneneng" ge e lebane le ditlhabollo tše mpe.  O boletše gore mokgatlo wa tokologo wa mengwaga ye 105 o swanetše go fetoša boemo bja wona ditabeng tša setšhaba, le go bontšha gore ge e le gabotse o tšea magato a go rarolla mathata. Ge a arabela ditatofatšo tša gore o amogetše dikaonafatšo tša tšhireletšo tša mahala dintlong tša gagwe tše tharo, Mantashe o ganeditše ditirišano le gatee le Bosasa gomme o gana go fologa setulong.[16]

Ditšhupetšo[lokiša | edit source]

  1. http://www.iol.co.za/news/politics/mantashe-turns-57-1.1324936#.UBUejqPcB5Y
  2. http://www.sahistory.org.za/people/gwede-mantashe
  3. https://www.sowetanlive.co.za/amp/news/south-africa/2021-06-05-gwede-mantashe-graduates-with-an-mba/
  4. https://www.timeslive.co.za/amp/politics/2021-06-05-gwede-mantashe-graduates-with-an-mba/
  5. "Archive copy". Archived from the original on 2021-08-12. Retrieved 2022-12-19.{{cite web}}: CS1 maint: archived copy as title (link)
  6. http://www.whoswhosa.co.za/Pages/profilefull.aspx?IndID=5142
  7. https://www.voanews.com/a/south-africa-anc-rejects-calls-jacob-zuma-quit/3797857.html
  8. https://web.archive.org/web/20221219155655/https://www.enca.com/south-africa/zuma-gupta-relationship-not-anc-business-mantashe
  9. https://businesstech.co.za/news/government/117494/guptas-not-on-nec-agenda-mantashe/
  10. https://www.dailymaverick.co.za/article/2021-04-14-about-the-guptas-what-we-know-today-we-didnt-know-then-ancs-gwede-mantashe-tells-inquiry/
  11. https://www.ft.com/content/fb9973d6-447f-11e7-8d27-59b4dd6296b8
  12. https://www.polity.org.za/article/do-not-vote-with-conscience-against-zuma-mantashe-to-anc-mps-2017-04-05
  13. https://ewn.co.za/2021/02/04/khoza-mantashe-told-mps-to-always-side-with-zuma-or-they-would-be-disciplined
  14. https://ewn.co.za/2021/04/14/mantashe-duarte-and-i-were-against-removal-of-zuma-as-president
  15. https://en.wikipedia.org/wiki/Gwede_Mantashe#cite_note-15
  16. https://www.sabcnews.com/sabcnews/mantashe-denies-any-dealings-with-bosasa/