Boimana bja bafsa ba mahlalagading

Gotšwa go Wikipedia

Go ima ga bafša, bjo bo tsebjwago jwalo ka boimana ba mahalagading, ke go ima ga mosetsana wa mahlalagading goba moswa yo a ka ba go ka fase ga mengwaga e 20. Mo re bala gape bao ka molao e le go bafša nageng tsa bona. WHO e hlaloša mahlalagadi jwalo ka nako ya gare ga mengwaga ya 10 le 19. [5] Boimana bo ka hlolega ge go bile le thobalano matšatšing a ge go bonwe madi, mo e ka ba go pele ya go bona madi (menarch) efela gantši e diragala mathomong a go bona madi eupša gantši e direga ka morago ga mathomo a dinako.[1] Go banenyana bao ba fepegilelo, ba jago gabotse, go bonwa ga madi ga mathomo go tšea karolo go mengwaga ye 12.


Go ima ga bafsa ba mahlalagading go amana le mathata a leago, go akaretša maemo a fase a thuto le bodiidi. Boimana bja bafsa ba mahlalagading dinageng tše di hlabologilego gantši bo ka ntle ga lenyalo gomme gantši bo tswalanywa le dihlong tša setšhaba. Boimana bja bafsa ba mahlalagading dinageng tše di hlabologago gantši bo direga ka gare ga lenyalo gomme seripa se rulagantšwe. Le ge go le bjalo, ditšhabeng tše, boimana bja bafsa bo ka kopana le phepompe le tlhokomelo ya tša maphelo ye e fokolago go hlola mathata a tša kalafo. Ge di šomišwa ka go kopanywa, ditsenogare tša thuto le go fihlelela taolo ya pelego di ka fokotša boimana bjo bo sa rerišanwego bja bafsa ba mahlalagading.

Ka 2015, tekano ya basadi ba 47 go 1,000 ba bile le bana ba le ka fasenyana ga mengwaga ye 20. [3] Ditekatekanyo tše di golela godimo ka ga Afrika le bofasenyana bja Asia.[3] Go mafase ao a sa hlabollogago tekano ya 2.5 million ya basadi ba ka fase ga mengwaga ya 16 le 16 million ya basadi ba 15 go 19 ka mengwaga ba belega ngwaga ka ngwaga. [3]

Tema yeo e kgathwago ke go diriša ga dihlare-tagi le bjala[lokiša | edit source]

Diokobatši tša go fokotša thibelo le bjala di ka hlohleletša kopano ya botona le botshadi yeo e sa nyakegego.[2] Ge e le gore go bjalo, ga go tsebje ge e ba diokobatši ka botšona di huetša bafsa bao ba lego mahlalagading ka go lebanya go tšea karolo boitshwarong bjo bo lego kotsi, goba ge e ba bafsa bao ba tsenago mahlalagading bao ba dirišago diokobatša ba na le kgonagalo e kgolo ya go tšea karolo ka thobalano. Tswalano ga e bolele sebaki. Diokobatši tšeo di nago le bohlatse bjo bo tiilego kudu bjo bo di kgokaganyago le boimana bja mahlalagading ke bjala, cannabis, "ecstasy" le di-amphetamine tše dingwe tše di tšeetšwego legato. Diokobatši tšeo di nago le bohlatse bjo bonnyane bja go thekga kgokagano ya pele ga boimana ke di-opioid, go swana le heroin, morphine le oxycodone, tšeo mafelelo a tšona a tsebjago kudu e lego go fokotšega ga libido go bonala gore badiriši ba di-oproid ba bafsa ba lego mahlalagading ba fokoditše ditekanyo tša go ima ge ba bapetšwa le go se šomiše, le bjala, "ecstasy", cannabis le amphetamine ka go šomiša dithaka.[3][4][5]

Go hlokega ga dithibelapelego[lokiša | edit source]

Bafsa bao ba lego mahlalagading ba ka hloka tsebo ya, goba go fihlelela, mekgwa ye e tlwaelegilego ya go thibela boimana, ka ge ba ka ba le dihlong kudu goba ba tšhogile go nyaka tshedimošo ye bjalo.[6][7] Thibelo ya pelego go bafsa bao ba lego mahlalagading e tšweletša tlhohlo e kgolo go dingaka. Ka 1998, mmušo wa UK o beile pakane ya go fokotša palo ya boimana bja ka tlase ga mengwaga e 18 ka seripa ka 2010. Leano la go ima ga bafsa (TPS) le hlomilwe go fihlelela se. Tekanyo ya boimana ka sehlopheng se, le ge e le gore e theogile, e oketšegile go se nene ka 2007, go 41.7 go basadi ba 1000. Basadi ba bafsa gantši ba nagana ka thibelo ya pelego bjalo ka 'philisi' goba dikgotlopo gomme ba na le tsebo ye nnyane ka mekgwa ye mengwe. Ba tutueditšwe kudu ke dikanegelo tše mpe, tša go šomišwa mabapi le mekgwa ya go thibela pelego go tšwa go bagwera ba bona le boraditaba. Go thata kudu go fenya kgethollo. Go tshwenyega kudu ka ditlamorago tše di sa kgahlišego, go fa mohlala, go oketšega ga boima bja mmele le dišo, gantši go ama kgetho. Go hlaela diphilisi tše tharo ka kgwedi go tlwaelegile, gomme sehlopheng se sa mengwaga palo e ka ba godimo. Go thoma gape ka morago ga beke ya go se be le diphilisi, go swanelwa ke go uta diphilisi, tirišano ya dihlare-tagi le bothata bja go hwetša diphilisi tša go bušeletša ka moka di ka lebiša go go palelwa ga mokgwa.

Go thibelwa[lokiša | edit source]

Thuto ya thobalano le go fihlelela taolo ya pelego go bonala go fokotša boimana bjo bo sa rulaganyetšwago bja bafsa ba mahlalagading. Ga go tsebje gabotse gore ke mohuta ofe wa go tsena ditaba gare wo o šomago kudu.[8]

  1. "Can a Girl Get Pregnant if She Has Never Had Her Period?".
  2. Theuri, Joseph and Nzioka, David (2021).
  3. UNICEF. (2001)."A League Table of Teenage Births in Rich Nations" (PDF). Archived from the original (PDF) on 2006-06-29.
  4. "U.S.Teen Sexual Activity" (PDF). Archived from the original (PDF) on 2008-02-16.
  5. Sax, Leonard (2005) Why Gender Matters.
  6. The National Campaign to Prevent Teen Pregnancy. (1997).
  7. Slater, Jon. (2000).
  8. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named :0