Tlou

Tlou ke phoofolo e kgolo ka ho fitisisa lefatsheng e leng karolo ya lelapa la diphofolo
tse di nang le marapo a boima.[1]Ditlou di tšwa Afrika ya ka borwa bja Sahara, borwa bja Asia le borwa-bohlabela bja Asia gomme di hwetšwa mafelong a fapa-fapanego a bodulo, go akaretša le savannah, dithokgweng, maganateng le mebotong. Di ja dimela, gomme di dula kgauswi le meetse ge a hwetšagala. Di tšewa bjalo ka mehuta ya maswika a bohlokwa, ka lebaka la khuetšo ya tšona tikologong ya tšona. Ditlou di na le setšhaba sa fission–fusion, seo go sona dihlopha tše mmalwa tša malapa di kopanago go dirišana. Ditshadi (dikgomo) di na le tshekamelo ya go dula ka dihlopha tša malapa, tšeo di ka bago le tshadi e tee le bana ba yona goba tše mmalwa tše tshadi tše di swanago le bana. Moetapele wa sehlopha sa tshadi, gantši e le kgomo ye kgolo, o tsebja bjalo ka matriarch.[2]
Dipoo (dipoo) di tlogela dihlopha tša malapa a tšona ge di fihla mahlalagading gomme di ka dula di nnoši goba le tše dingwe tše tona. Dipoo tše kgolo di dirišana kudu le dihlopha tša malapa ge di nyaka molekane. Di tsena boemong bja go oketšega ga testosterone le bošoro bjo bo tsebjago e le musth, e lego seo se di thušago go hwetša taolo go feta banna ba bangwe gotee le katlego ya pelego. Dinamane ke lefelo la tlhokomelo ka dihlopheng tša malapa a tšona gomme di ithekgile ka bomme ba tšona ka nako ye telele ya mengwaga ye meraro. Ditlou di ka phela mengwaga ye 70 nageng. Di boledišana ka go kgoma, go bona, go nkga le modumo; ditlou di diriša kgokagano ya infrasound le ya tšhišinyego ya lefase bokgoleng bjo botelele. Bohlale bja ditlou bo bapišitšwe le bja di- primate le di- cetacean. Ba bonala ba na le go itemoga, gomme mohlomongwe ba bontšha go tshwenyega ka batho bao ba hwago le bao ba hwilego ba mohuta wa bona[3]
Ditlou tša sethokgwa sa Afrika le ditlou tša Asia di lokeleditšwe bjalo ka tšeo di lego kotsing le ditlou tša sethokgwa sa Afrika bjalo ka tšeo di lego kotsing kudu Mananeong a Mahwibidu a IUCN. E nngwe ya ditšhošetšo tše kgolo go palo ya ditlou ke kgwebo ya manaka a tlou, ka ge diphoofolo di tsongwa bakeng sa manaka a tšona a manaka a tlou. Ditšhošetšo tše dingwe go ditlou tša lešoka di akaretša go senywa ga mafelo a bodulo le dithulano le batho ba lefelong leo. Ditlou di šomišwa bjalo ka diphoofolo tše di šomago ka Asia. Nakong e fetilego, di be di dirišwa ntweng; lehono, gantši di bontšhwa ka tsela yeo go ngangišanwago ka yona dirapeng tša diphoofolo, goba di thwala bakeng sa boithabišo diserekising. Ditlou di na le maemo a seswantšhetšo setšong sa batho gomme di bontšhitšwe kudu bokgabong, dikanegelong tša setšo, bodumeding, dipukung le setšong se se tumileg[4].
Tshupetso
[lokiša | edit source]- ↑ "Elephants are social and endangered". World Wildlife Fund (in American English). Retrieved 2026-02-27.
- ↑ Luján, Eugenio R. "Ivory and horn production in Mycenaean texts". Kosmos. Jewellery , adornment and textiles in the Aegean Bronze Age.
- ↑ Herbst, Christian T.; Švec, Jan G.; Lohscheller, Jörg; Frey, Roland; Gumpenberger, Michaela; Stoeger, Angela S.; Fitch, W. Tecumseh (2013-11-01). "Complex vibratory patterns in an elephant larynx". Journal of Experimental Biology (in Seisimane). 216 (21): 4054–4064. doi:10.1242/jeb.091009. ISSN 1477-9145.
- ↑ Yang, Patricia J.; Pham, Jonathan; Choo, Jerome; Hu, David L. (2014-08-19). "Duration of urination does not change with body size". Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 111 (33): 11932–11937. doi:10.1073/pnas.1402289111. ISSN 1091-6490. PMC 4143032. PMID 24969420.