Schistosomiasis

Gotšwa go Wikipedia
Schistosomiasis
SchistosomiasisMošimane wa mengwaga ye 11 wa go ba le seela dimpeng leportal hypertensionka baka la schistosomiasis (Agusan del Sur, Philippines)
SchistosomiasisMošimane wa mengwaga ye 11 wa go ba le seela dimpeng leportal hypertensionka baka la schistosomiasis (Agusan del Sur, Philippines)
Mošimane wa mengwaga ye 11 wa go ba le seela dimpeng leportal hypertensionka baka la schistosomiasis (Agusan del Sur, Philippines)
Tlhopho le didirišwa tša ka ntle
ICD/CIM-10B65 B65
ICD/CIM-9120 120
DiseasesDB11875
MedlinePlus001321

Schistosomiasis, gape e bitšwa letadi la kgopa, ke bolwetši bja go bakwa ke pharasaete ya diboko tša go patlama tše di bitšwago di-schistosome. Tshepetšo ya moroto goba mala di ka fetelwa. Maswao le dišupo di ka akaretša bohloko dimpeng, letšhologo, mantle a go ba le madi, goba madi ka gare ga moroto. Batho bao ba fetetšwego sebaka se se telele ba ka itemogela tshenyego ya sebete, go se sa šoma ga dipshio, go se sa kgona go belega, goba kankere ya sebudula. Mo baneng, e ka baka go se gole botse le bothata bja go ithuta.[1]

Bolwetši bo phatlalatšwa ka go kgoma meetse a go hlweka a go tšhilafatšwa ke dipharasaete. Dipharasaete tše di lokollwa go tšwa go dikgopa tša meetse a go hlweka. Bolwetši bjo bo tlwaelegile magareng ga bana bao ba lego go dinaga tše di tšwetšego pele ka ge ba rata go raloka ka gare ga meetse a go tšhilafatšwa. Dihlopha tše dingwe tše di lego kotsing di akaretša balemi, barei ba dihlapi, le batho bao ba dirišago meetse a go se hlweke tšatši ka tšatši. [1] Ke ya sehlopha sa diphetelo tša helminth.[2] Phekolo e dirwa ka go hwetša mae a pharasaete ka gare ga moroto goba mantle a motho. E ka kgonthišišwa ka go hwetša dilwantšha mmele kgatlhanong le bolwetši ka gare ga madi.[1]

Mekgwa ya go thibela bolwetši e akaretša kaonafatšo ya phihlelelo ya meetse a go hlweka le go fokotša palo ya dikgopa. Mafelong ao bolwetši bo tlwaelegilego, kalafi ya praziquantel e ka fiwa ga tee ka ngwaga go sehlopha ka moka. Se se dirwa go fokotša palo ya batho bao ba fetetšwego le, ditla morago, tša phatlalatšo ya bolwetši. Praziquantel gape ke kalafi e eletšwago ke ba Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase (WHO) go bao go tsebegago gore ba fetetšwe.[1]

Schistosomiasis e amile palo ya go nyaka go lekana le dimilione tše 210 lefaseng ka bophara ka 2012.[3] Tekanyetšo ya palo ya batho ba 12,000[4] go ya go 200,000 ba hlokofala ka baka la yona ngwaga ka ngwaga.[5] Bolwetši bjo gantši bo hwetšagala ka Afrika, le Asia gape ka Borwa bja Amerika.[1] Palo ya batho ba go feta dimilione tše 700, go dinaga tša go feta tše 70, ba dula mafelong ao bolwetši bjo bo tlwaelegilego.[5][6] Go dinaga tša melatšatši, schistosomiasis ke ya bobedi go malaria magareng ga malwetši a dipharasaete a go ama ekonomi ka tsela e kgolo. [7] Schistosomiasis e lenaneong lamalwetši a melatšatši a go hlokomologwa.[8]

Ditšhupetšo[lokiša | edit source]

  1. 1.0 1.1 1.2 1.3 1.4 "Schistosomiasis Fact sheet N°115". World Health Organization. 3 February 2014. Retrieved 15 March 2014.
  2. "Chapter 3 Infectious Diseases Related To Travel". cdc.gov. 1 August 2013. Retrieved 30 November 2014.
  3. Fenwick, A (Mar 2012). "The global burden of neglected tropical diseases". Public Health. 126 (3): 233–6. doi:10.1016/j.puhe.2011.11.015. PMID 22325616.
  4. Lozano, R.; Naghavi, M.; Foreman, K.; Lim, S.; Shibuya, K.; Aboyans, V.; Abraham, J.; Adair, T.; Aggarwal, R. (15 December 2012). "Global and regional mortality from 235 causes of death for 20 age groups in 1990 and 2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010". Lancet. 380 (9859): 2095–128. doi:10.1016/S0140-6736(12)61728-0. PMID 23245604. {{cite journal}}: Unknown parameter |displayauthors= ignored (|display-authors= suggested) (help)
  5. 5.0 5.1 Thétiot-Laurent, S. A.; Boissier, J.; Robert, A.; Meunier, B. (27 June 2013). "Schistosomiasis Chemotherapy". Angewandte Chemie International Edition in English. 52 (31): 7936–56. doi:10.1002/anie.201208390. PMID 23813602.
  6. "Schistosomiasis A major public health problem". World Health Organization. Retrieved 15 March 2014.
  7. The Carter Center. "Schistosomiasis Control Program". Retrieved 17 July 2008.
  8. "Neglected Tropical Diseases". cdc.gov. 6 June 2011. Retrieved 28 November 2014.