Ruth First

Gotšwa go Wikipedia

Mongwadi wa Ditaba seakatemiki  le polotiki ramafolofolo   

Heloise Ruth First (4 May 1925 – 17 Phuphu1982) Mongwadi wa Ditaba seakatemiki  le polotiki ramafolofolo. Obolailwe ko Mozambique, mo aberekile gona Kanako atšabile Afrika Borwa, ka parcel bomb e agilweng ka mapodisa a-Afrika Borwa.

Lelapa le Thuto[lokiša | edit source]

E be ele ngwana wa mosetsana wa Jewish immigrants Julius le Matilda (new levetan) wa Pele . Julius mmopi wa di fenetšhara ,o belegwe Latvia atla South Africa Ka 1906 a nale mengwaga ye lesome .Matilda o tlile South Africa anale mengwaga ye nne .E be ele maloko a mokgatlo wa leloko la mokgatlo wa  South Africa (CPSA, morago  South African Communist party[ SAPC] Ka 1921 . Ruth le butiagwe Ronald BA gotse bjalo Ka Di beiwa tša Ka lapeng  mo batho kamoka ba go fapana ba boledisanang Gona Ka   tša dipolotiki le moo batho  ba bangwe   ba ithutang gona.

O ile go fetša marema tlou sekolong sa jeppe sa godimo sa basetsana , o ile Aya go ithutela yunibesithi ya  Witwatersrand, Johannesburg Ka 1942 go fihla Ka 1946 .O Ile a   a tswelela pele  ka ba (social studies),mola a hwetsa sociology, anthropology, economic history, anthropology history ya ekonomi leNative  administration barutwana ba gagwe le Nelson Mandela, Eduardo Mondlane ( Moeta Pele wa Mozambique wa Di tikologo TSA baetapele ba FRELIMO ) ,Joe slovo JN Singh (leloko le bohlokwa la Natal le South African Indian Congress ),le Ismail Meer.Thuso ya mathomo e humane tshwaro  yabathuthi ya tswelang pele e beilwe bjale ka Mongwaledi go Young Communist league Ebe enale mafolofolo go Progressive Youth Counsil le makwana , sehlopha sa Johannesburg sa CPSA Ka 1947 se bereketse Johannesburg gabotse gomme se setse Ka lebala la go ngangisana le go se dumelelane  le go bontswa ke ba Emedi ko go Counsil.

Kamorago ga marama tlou,O ile a Shuman bjale ka-research assistant go Social Welfare Division of the Johannesburg City Council. Ka ngwaga wa1946, boemo bja gagwe bo ile bja fetoloa go Communist Party kamorago ga dikampeini tša maining kamorago gwa goswarwa gwa ba etapele ba Communist Party. Ofelwe maemo agodimo bjale ka moetapili wa bangwadi go The Guardian, e ibile ya tsalwa kamorago ga nako nyana. Yeo ebe eta  bohlatse ba kafase BA SACP Le African National Congress (ANC) . Joe slovo , motho wa mathomo wa go nyaka Joe slovo  loyara le mosomedi wa Ditaba .Ge gontse go eya 1950s motse wa bona ebe ele lefelo le bohlokwa Leo BA gahlanang Gona .BA be Nana le barwedi BA bararo :Shawn (yoo a be a tswanentse go ntšha filimi Ka mmangwe Yeo e bitswang world apart Ka seisemane ) Gillian o ngwadile puku ,Yeo e bitswago go bofagana GA maadi go Ditaba tša lapa lagagwe la tša kgale le Robyn.

Yo abile a hlola kantlong   go tswarwa ga batswadi ba bona go ile gwa dira gore ba hole boima.[1]

Kokeletšo go mošomo wa gagwe le Korina ya Guardian and le Baja lefa, kopano yaSouth African Congress of Democrats (COD), ya makgowa fela, ye ebileng gona ka ngwaga wa1953 ka thušo ya First. Ngwageng wa 1955, Pele ofelwe boemo bjale ka morulanganyi wa taodišophelo ya polotiki ya Fighting Talk. First le Slovo ebile ele maloka a-African National Congress, goši le Communist Party..O ile a bapala temana ebohlokwa kanako ya dii khampheini tša llenaneo kuduka ngwaga wa 1950s.

Ditiragalotšweletšwa tša golwantšha mmušo le go tshwarwa.[lokiša | edit source]

First o be ale omongwe wa difetodi koa go Treason Trial ya 1956–1961, goši le 156 ya baetapele ba bohlokwa ba leloko la anti-apartheid go Congress Alliance. Mešomo le mangwalo agwe a šomešetšwe bjalo ka bohlatsi go hlodišiša go tshwarwa gwa baetapele ba Congress Alliance. Ka morago ya ngwaga e nne ya go kgotlelela , First leba šomišani ba le-155 ba ile ba lokollwa. Ka morago GA seemo seboema sa tšhoša nageng Ena go fihla tiragalo yaSharpeville massacre ka 1960, First o emišitswe. O ile a bereka boema gomme a hloka tumelelo go tsena melatonin le ba bangwe,le batho baseball tukelo go šomiša mangwalo agwe. Ka1963, ka nako mokgatlo wa Naga ole seemong seboema, o tshwerwe ba motsenisa kgolegong kantle le molato go fihla matšatši a le-117 ka taelo ya- Ninety-Day Detention Law. First ebele Mosadi wamathomo wa lekgoa wagon tshwarwa ka taelo yeo ya Ninty-Day Detention Law.

Go tšhaba naga le maanomabe a polayo[lokiša | edit source]

Plaque in Camden Town
  1. {{cite web}}: Empty citation (help)