Mohlare

Gotšwa go Wikipedia
Molora o tlwaelegilego ( Fraxinus excelsior ), sehlare sa matlakala ka sephara ( angiosperm ).
European larch ( Larix decidua ), sehlare sa dikhonifere seo gape se golago matlakala

Thutong ya mehlare, mohlare ke sebjalo sa go phela nako ye telele seo se nago le kota ya mohlare ye telele, goba kota ya mohlare , gantši e thekga makala le matlakala. Ditšhomišong tše dingwe, tlhalošo ya sehlare e ka ba ye nnyane, go akaretšwa fela dibjalo tša kota tšeo elego tše kgolo, dibjalo tšeo di šomišwago bjalo ka dikota tša mohlare goba dibjalo tša ka godimo ga botelele bjo bo laeditšwego. Ditlhalosong tše di nabilego, dipalema tše ditelele, di- tree fern[1], dipanana le di- pampoo le tšona ke dihlare.

Mehlare ga se sehlopha sa taxonomic sa monophyletic[2] eupša e bopilwe ka mehuta ye mentši ya dibjalo tšeo di hlamilwego ka go ikemela kutu le makala bjalo ka tsela ya go phagama godimo ga dibjalo tše dingwe go phadišana ka seetša sa letšatši. Bontši bja mehuta ya mehlare ke di-angiosperm goba dikota tše thata; go tše dingwe ka moka, tše dintši ke di- gymnosperm goba dikota tše boleta. Mehlare e na le tshekamelo ya go phela nako ye telele, ye mengwe e fihla go mengwaga ye dikete tše mmalwa. Mehlare e bile gona mengwageng e dimilione tše 370. Go akanyetšwa gore go na le dihlare tše di godilego tše di ka bago ditrilione tše tharo lefaseng.

Mohlare ka tlwaelo se na le makala a mantši a bobedi ao a thekgwago ka ntle ga fase ke kutu, yeo ka tlwaelo e nago le name ditlha tša kota bakeng sa matla, le methapo ya nama ya mohlare bakeng sa go rwala didirišwa go tšwa karolong e nngwe ya sehlare go ya go e nngwe. Go bontši bja mehlare e dikologilwe ke legato la kutu ao a šomago bjalo ka lepheko la tšhireletšo. Ka tlase ga mobu, modu e makala gomme e phatlalala ka bophara; di šoma go tima sehlare le go ntšha monola le phepo mobung. Ka godimo ga mmu, makala a arogana ka makala a mannyane le mahlare. Mahlare ka tlwaelo a na le matlakala, ao a swarago matla a seetša gomme a a fetoša swikiri ka photosynthesis, a nea dijo bakeng sa go gola le go gola ga sehlare.

Gantši mehlare e tšweletša gape ka go šomiša dipeu. Matšoba le dienywa di ka ba gona, eupša mehlare ye mengwe, go swana le dikhonifere, go e na le moo e na le dikhone tša peu ya peu le dikhone tša peu. Dipalema, dipanana le di- bamboo le tšona di tšweletša dipeu, eupša di- fern tša mohlare di tšweletša mašoba go e na le moo.

  1. https://pza.sanbi.org/alsophila-dregei
  2. https://www.nature.com/scitable/topicpage/reading-a-phylogenetic-tree-the-meaning-of-41956/