Katse

Gotšwa go Wikipedia
Taboga go: Tšweletšo, fetleka
Katse

Katse — phoofolo ye e jago nama[lokiša | edit source]

Katse ke seruiwa seo se ruilwego go tloga kgale. Ditau, le dinkwe le tšona ke tše dingewe tša leloko le la dikatse. Di lalela dijo tša tšona gomme tša di tabogela ka dinala tša tšona tše bogale.

Ke diphoofolo tše di bolayago diphoofolo tše dingwe gore di hwetše dijo tša tšona.ka go realo di tsebagala ka gore ke dibata. Le ge katse e Ruiwa,e sa nale tlhago ya dibophoofolo tše.E swara magotlo,dipeba le dinonyana ka go di lalela. Diphoofolo ka moka tše di jago nama ke tša sehlopha sa dibata.

Kantle le go ja nama katse e rata maswi

Dipharologanšho tše kgolo tša katse[lokiša | edit source]

Mmele o a menega[lokiša | edit source]

(a) Katse e na le mmele o boleta, wa go menega. Ge o ka šetša ditiro tša katse, o tla lemoga gore e kgona go mena mmele ka boemo bjo bongwe le bjo bongwe. Ge e ewa, gantši e tsema fase ka maoto. E oba mokolo ge e befedišwe ke mpša. E otlolla mmele wa yona fase ge e lalela nonyana. Ditiro tša yona ka moka ge e tabogela dijo tša yona, ke tša bjako le tša bokgoni. Le ge katse e bonala ka mehla e ke e a tšwafa le go nanya, anthe ke phoofolo ya lebelo le legolo sethakgwaneng se senyane

(b) Mmele o khupeditšwe ke boya bjo bokoto le bjo boleta.

(c) Letlalo le hlephile kudu mmeleng wa yona. Ge o swara tše ka diatla o kgona go kwa gore le hlephile bjang.

[lokiša | edit source]

(a) Hlogo ke nkgokolo gomme sefahlogo ke se sephaphathi feta sa mpša.

(b) Mahlo a magolo a bopegile bjaka a gago gomme a lebile pele. Katse e kgona go retolla hlogo le molala go lebelela mathokong a mangwe.

Mmala wa mahlo o atiša go ba botala bja modipa, modipa goba a matala. Ka gare, ga leihlo go na le thaka e ntsho.

(c) Ditsebe di na le dintlhana gomme di lebile godimo.

(d) Ditedu tše telele di thuga katse go phuphuletša tsela leswiswing.


Mosela[lokiša | edit source]

Katse e na le mosela o motelele. Ge katse e hlokomela goba e lalela dijo tša yona, e sepediša mosela wa yona bjalo ka diphoofolo ka moka tša leloko le. E tšokotša mosela.


Maoto[lokiša | edit source]

(a) Katse e kgona go sepela gaboleta ka baka la mesamelwana e boleta ka fase ga leoto le lengwe le le lengwe.

(b) Monwana o mongwe le o mongwe o na le lenala le bogale le le obegilego. Dinala di ka gogelwa dipotlaneng tše nnyenyane, tše di lego menwaneng gore di se kgome fase. Ge katse e nyaka go šomiša dinala tša yona e ka di ntšha. Patiša borofa bjo bongwe bjo boleta gare ga menwana ya gago go tloga ka godimo le ka fase gomme dinala di tla bonala.

Hlokokomela gore go na le dinala tše hlano, borofeng bja pele le tše nne borofeng bja ka morago.

Mpša ga e kgone go uta dinala tša yona. Di kgoma fase gomme o kgona go kwa motswikinyo wa dinala ge e sepela lebatong. Elelwa gore dinala tša mpša di otlologile mola tša katse di obegile.

Dinala tša katse di kgona go ngapa gabohloko. Di thuga katse go namela dihlare ka lebelo le le makatšago, ka kudu ge e tšhaba manaba.


Meno[lokiša | edit source]

Bula molomo wa katse o lebelele meno a yona.

Ge katse e eja nama, e e gatelela fase e e kgerole ka dipolai tše nne le meno a ka morago. Dipolai di šomišwa bjalo ka peke, go gagola nama. Meno a ka morago ke a bogale gape a na 1, dintlha gomme a kgohlana ge mehlagare e tswalelwa, bjalo ka magare a sekero. Katse e sekamiša hlogo ge e eja nama gor( meno a ka morago a kgone go e sega bjalo ka sekero.

Meno a ka pele mehlagareng ya ka godimo le ka fase, ao lego gare ga para e nngwe le e nngwe ya dipolai, ke a manyani kudu gomme ga a atiše go šomišwa


Leleme[lokiša | edit source]

Leleme ke le makgwakgwa gomme le swana le maleme a diphoofolo tša leloko leo la dikatse la go ja nama. Leleme le šomišwa bjalo ka raspere (feilakgwakgwa) go latswa mašaledi a nama magapong.

Hlokomela gore katse e šomiša leleme la yona ka tsela efe ge e nwa maswi a lego pirenyeng. E latswa maswi.


Katse e kgona go bona gabotsebotse leswiswing[lokiša | edit source]

Lebelela mahlo a katse. Thaka ye e lego garegare ga leihlo ke lešobana le lenyane la go tsenya seetša leihlong.

Bošego ge seetša se fokola, dithaka di bulega kudu gore seetša ka moka se se lego gong se tsene leihlong. Sea se kgontšha katse go bona bošego. Ge seetša e le se bogale dithaka di a nyenyefala go thibela gore go se tsena seetša se sentši kudu ka leihlong. Di fetoga mphatšana ge seetša se galefile( bjalo ka ge go bontšhwa.


Katse ke phoofolo ya go hlweka[lokiša | edit source]

Le ge katse e sa rate meetse, e na le mokgwa wa go itlhwekiša. Katse e swara boya le, maoto a yona gore di dule di hlwekile ka go di latswa ka leleme la yona. E kolobiša borofa bja yona bja ka pele ka leleme gomme ya hlapa hlogo le mahlo.

Katse e ja ka bothakga bjo bogolo. Molomo le maoto, ga di atiše go tšhilafala.


Tsela yeo katse e iphemelago ka yona[lokiša | edit source]

(a) E namela sehlare ka lebelo ka go gomiga dinala go swarelela.

(b) E otla le go ngapa ka dinala le borofa bja ka pele.

(c) E kganyelela sehlareng goba kutamong ka lebelo.

(d) E leka go tšhoša lenaba ka go oba mokolo le go emiša boya le go dira modumo wa go gwaša,


Dikatse di na le mohola bathong[lokiša | edit source]

Dikatse di ruiwa malapeng gore e be diruiwaratwa eupša di ka ba le mohola o mogolo wa go bolaya magotlo, dipeba le dinoga. Batho ba bea dikatse ka dipolokelong, malekelekeng, mabenkeleng, gore di dire mošomo wo.


Ditšhupetšo[lokiša | edit source]

Lochenr G.P., Dugard H.;1971; Thutamahlale e Bonolo Ya Kakaretšo Mphato 3