Katse

Gotšwa go Wikipedia
Taboga go: Tšweletšo, fetleka
Katse

Katse — phoofolo ye e jago nama[lokiša | edit source]

Katse ke seruiwa seo se ruilwego go tloga kgale. Ditau le dinkwe le tšona ke tše dingewe tša leloko le la dikatse. Di lalela dijo tša tšona gomme tša di tabogela ka dinala tša tšona tše bogale.

Ke diphoofolo tše di bolayago diphoofolo tše dingwe gore di hwetše dijo tša tšona. Ka gorealo di tsebega ka gore ke dibata. Le ge katse e ruiwa,e sa na le tlhago ya diphoofolo tše.E swara magotlo,dipeba le dinonyana ka go di lalela. Diphoofolo ka moka tše di jago nama ke tša sehlopha sa dibata.

Ka ntle le go ja nama katse e rata maswi

Dipharologantšho tše kgolo tša katse[lokiša | edit source]

Mmele o a menega[lokiša | edit source]

(a) Katse e na le mmele wo boleta, wa go menega. Ge o ka šetša ditiro tša katse, o tla lemoga gore e kgona go mena mmele ka boemo bjo bongwe le bjo bongwe. Ge e wa, gantši e tsema fase ka maoto. E koba mokolo ge e befedišitšwe ke mpša. E otlolla mmele wa yona fase ge e lalela nonyana. Ditiro tša yona ka moka ge e tabogela dijo tša yona, ke tša bjako le tša bokgoni. Le ge katse e bonala ka mehla e ke e a tšwafa le go nanya, ke phoofolo ya lebelo le legolo sethakgwaneng se sennyane

(b) Mmele o khupeditšwe ke boya bjo bokoto gape bjo boleta.

(c) Letlalo le hlephile kudu mmeleng wa yona. Ge o swara tše ka diatla o kgona go kwa ka moo le hlephilego ka gona.

[lokiša | edit source]

(a) Hlogo ke nkgokolo gomme sefahlogo ke se sephaphathi go feta sa mpša.

(b) Mahlo a magolo a bopegile bjaka a gago gomme a lebeletše pele. Katse e kgona go retolla hlogo le molala go lebelela mathokong a mangwe.

Mmala wa mahlo o atiša go ba botala bja modipa, modipa goba a matala. Ka gare, ga leihlo go na le thaka ye ntsho.

(c) Ditsebe di na le dintlhana gomme di lebeletše godimo.

(d) Ditedu tše telele di thuša katse go phopholetša tsela leswiswing.


Mosela[lokiša | edit source]

Katse e na le mosela wo motelele. Ge katse e hlokomela goba e lalela dijo tša yona, e sepetša mosela wa yona bjalo ka diphoofolo ka moka tša leloko le. E tšokotša mosela.


Maoto[lokiša | edit source]

(a) Katse e kgona go sepela gabosele ka lebaka la mesamelwana ye boleta ka fase ga leoto le lengwe le le lengwe.

(b) Monwana wo mongwe le wo mongwe o na le lenala le bogale le le obegilego. Dinala di ka gogelwa dipotlaneng tše nnyane, tše di lego menwaneng gore di se kgome fase. Ge katse e nyaka go šomiša dinala tša yona e ka di ntšha. Patiša borofa bjo bongwe bjo boleta gare ga menwana ya gago go tloga ka godimo le ka fase gomme dinala di tla bonala.

Hlokomela gore go na le dinala tše tlhano borofeng bja ka pele le tše nne borofeng bja ka morago.

Mpša ga e kgone go uta dinala tša yona. Di kgoma fase gomme o kgona go kwa motswikinyo wa dinala ge e sepela lebatong. Elelwa gore dinala tša mpša di otlologile mola tša katse di obegile.

Dinala tša katse di kgona go ngapa gabohloko. Di thuša katse go namela mehlare ka lebelo le le makatšago, kudu ge e tšhaba manaba.


Meno[lokiša | edit source]

Bula molomo wa katse o lebelele meno a yona.

Ge katse e ja nama, e e gatelela fase e e kgerole ka dipolai tše nne le meno a ka morago. Dipolai di šomišwa bjalo ka peke, go gagola nama. Meno a ka morago ke a bogale gape a na le dintlha gomme a a kgohlana ge mehlagare e tswalelwa, bjalo ka magare a sekero. Katse e sekamiša hlogo ge e ja nama gore meno a ka morago a kgone go e sega bjalo ka sekero.

Meno a ka pele mehlagareng ya ka godimo le ka fase, ao a lego gare ga para ye nngwe le ye nngwe ya dipolai, ke a mannyane kudu gomme ga a atiše go šomišwa


Leleme[lokiša | edit source]

Leleme ke le makgwakgwa gomme le swana le maleme a diphoofolo tša leloko leo la dikatse la go ja nama. Leleme le šomišwa bjalo ka raspere (feilakgwakgwa) go latswa mašaledi a nama magapong.

Hlokomela gore katse e šomiša leleme la yona ka tsela efe ge e nwa maswi a a lego pirenyeng. E latswa maswi.


Katse e kgona go bona gabotse leswiswing[lokiša | edit source]

Lebelela mahlo a katse. Thaka ye e lego garegare ga leihlo ke lešobana le lennyane la go tsenya seetša leihlong.

Bošego ge seetša se fokola, dithaka di bulega kudu gore seetša ka moka se se lego gona se tsene leihlong. Se kgontšha katse go bona bošego. Ge seetša e le se bogale dithaka di a nyenyefala go thibela gore go se tsene seetša se sentši kudu ka leihlong. Di fetoga mphatšana ge seetša se galefile( bjalo ka ge go bontšhwa.


Katse ke phoofolo ya go hlweka[lokiša | edit source]

Le ge katse e sa rate meetse, e na le mokgwa wa go itlhwekiša. Katse e swara boya le maoto tša yona gore di dule di hlwekile ka go di latswa ka leleme la yona. E kolobiša borofa bja yona bja ka pele ka leleme gomme ya hlapa hlogo le mahlo.

Katse e ja ka bothakga bjo bogolo. Molomo le maoto, ga di atiše go tšhilafala.


Tsela yeo katse e iphemelago ka yona[lokiša | edit source]

(a) E namela sehlare ka lebelo ka go šomiša dinala go itshwareletša.

(b) E otla le go ngapa ka dinala le borofa bja ka pele.

(c) E kganyelela sehlareng goba kutamong ka lebelo.

(d) E leka go tšhoša lenaba ka go oba mokolo le go emiša boya le go dira modumo wa go gwaša,


Dikatse di na le mohola bathong[lokiša | edit source]

Dikatse di ruiwa malapeng gore e be diruiwaratwa eupša di ka ba le mohola wo mogolo wa go bolaya magotlo, dipeba le dinoga. Batho ba bea dikatse ka dipolokelong, malekelekeng, mabenkeleng, gore di dire mošomo wo.


Ditšhupetšo[lokiša | edit source]

Lochenr G.P., Dugard H.;1971; Thutamahlale e Bonolo Ya Kakaretšo Mphato wa 3