Jump to content

Angie Motshekga

Gotšwa go Wikipedia

 

Matsie Angelina "Angie" Motshekga (o belegwe ka la 19 Mosegamanye 1955) ke radipolotiki le morutiši wa Afrika Borwa yo ga bjale a šomago bjalo ka Tona ya Tšhireletšo le Bagale ba Sešole go tloga ka la 3 Phupu 2024.[1] O šomile bjalo ka mopresidente wa mošomo wa Repabliki ya Afrika Borwa go tloga ka la 17 Phato 2024, mola Mopresidente Cyril Ramaphosa a tsenetše Seboka sa bo 44 sa Tlwaelo sa Dihlogo tša Dinaga le Mmušo wa Setšhaba sa Tlhabollo ya Borwa bja Afrika ka Harare, Zimbabwe.[2] Motshekga o šomile gape bjalo ka Tona ya Thuto ya Motheo go tloga ka Motsheganong 2009 go fihla ka 2024. Pele e be e le Leloko la Lekgotlaphethiši mmušong wa profense ya Gauteng. Motshekga ke leloko la African National Congress. Ke mopresidente wa peleng wa liki ya basadi ya mokgatlo.

Bophelo bja mathomo le mošomo wa borutiši

[lokiša | edit source]

Motshekga o belegwe ka la 19 Mosegamanye 1955 kua Soweto, Profenseng ya Transvaal.[1] O hweditše thuto ya gagwe ya sekolo sa tlasana dikolong tša go fapana ka Soweto. O dirile mphato wa marematlou sekolong sa bodulo kua Matatiele.[1] Motshekga o ithutile Yunibesithing ya Leboa, moo a hweditšego legoro la Bachelor of Arts ka Thuto. Go tšwa Yunibesithing ya Witwatersrand, Motshekga o hweditše legoro la Bachelor of Educational Science le legoro la master.[2]

Ka 1981, Motshekga o ile a thwala bjalo ka morutiši sekolong se se phagamego sa Orlando. O šomile sekolong go fihla ka 1983, ge a rola modiro morago ga go thwalwa ga gagwe bjalo ka mofahloši Kholetšheng ya Thuto ya Soweto. Motshekga o bile mofahloši Yunibesithing ya Witwatersrand ka 1985. O ile a fa dithero yunibesithing go fihla ka 1994.[1] [1]

Nakong ya bo-1980, Motshekga e be e le leloko la Komiti ya Tlhaelelo ya Thuto ya Soweto yeo ka morago e ilego ya bopa karolo ya Komiti ya Kgokaganyo ya Thuto ya Bosetšhaba.[1] O be a swere boleloko bja United Democratic Front. Gape e be e le leloko la Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Thuto wa Afrika Borwa.[1] Motshekga o be a le mafolofolo Mokgatlong wa Setšhaba wa Pimville.[2]

Motshekga e bile Mokgoboketši wa Bosetšhaba wa Dipoledišano tša Botee bja Barutiši tšeo di ilego tša lebiša go hlomeng Mokgatlo wa Barutiši wa Temokrasi wa Afrika Borwa.[1] E be e le modulasetulo wa selete wa African National Congress Women's League ka seleteng sa peleng sa Kyalami sa mokgatlo.[1] Go tloga ka 1994 go fihla ka 1997, o šomile bjalo ka molaodi ka ofising ya bopresidente. O kgethilwe go ba Motlatšamongwaledi wa Profense wa ANCWL ka 1997.[2]

Ka morago ga dikgetho tša kakaretšo tša 1999, Motshekga o ile a ikana bjalo ka leloko la Lekgotlapeamelao la Profense ya Gauteng. O ile a kgethwa go ba modulasetulo wa komiti ya thuto ya lekgotlatheramelao. Ka ngwaga wa 2000, tonakgolo Mbhazima Shilowa o mo thwetše potefolio ya Tlhabollo ya Leago ya Khansele ya Khuduthamaga. Ka morago ga dikgetho tša kakaretšo tša 2004, Motshekga o ile a boela lekgotleng la molao bakeng sa nako ya gagwe ya bobedi. Shilowa o ile a mo hudušetša potefolio ya Thuto.[1]

Motshekga o kgethilwe go ba mopresidente wa bosetšhaba wa liki ya basadi ya ANC ka 2008, a fenya mongwaledipharephare wa liki yeo Bathabile Dlamini. O amogetše dibouto tše 1 826.[1]

Motshekga o kgethilwe go ba Seboka sa Maloko a Palamente ka Moranang 2009. Mopresidente yo a sa tšwago go kgethwa Jacob Zuma o ile a aroganya potefolio ya Thuto go ba matona a mabedi a maswa, ao a aroganego. Motshekga o ile a kgethwa go ba Tona ya Thuto ya Motheo.[1] O thomile go šoma ka la 11 Motsheganong 2009. Nakong ya gagwe ya mathomo, dipuku tša go ithuta ga se tša išwa dikolong tša Limpopo tšeo di diilago magareng ga Dibatsela 2011 le Mosegamanye 2012.[2] O ile a lebeletšana le dipitšo tša go rola modiro goba go tlošwa, eupša o ile a dula maemong ao.[3]

Ka morago ga dikgetho tša kakaretšo tša 2014, Zuma o ile a boloka Motshekga maemong a gagwe.[1] Bathabile Dlamini o mo tlošitše setulong bjalo ka mopresidente wa liki ya basadi ka Phato 2015.[2] Ka 2017, o ile a kitima go ba mopresidente wa bosetšhaba wa ANC ka fase ga sefoka sa liki ya basadi ntle le go kgopela tumelelo.[3] Liki e ile ya sola Motshekga gomme ka morago ya thekga Nkosazana Dlamini-Zuma bakeng sa bopresidente bja ANC.[4]

ZZuma o ile a rola modiro bjalo ka mopresidente wa Afrika Borwa ka Hlakola 2018 gomme motlatšamopresidente Cyril Ramaphosa o ile a kgethwa bjalo ka mohlahlami wa gagwe. Ramaphosa o ile a boloka Motshekga maemong a gagwe.[1][2] Ka 2019, o bile tona ya thuto yeo e šomilego nako ye telele historing ya Afrika Borwa.[3] O ile a kgethwa gape bjalo ka mopalamente dikgethong tša kakaretšo tša ngwaga woo. O ile a dula e le tona ya thuto ya motheo.[4][5]

Ka la 15 Hlakola 2021, Motshekga o boletše go barutwana sekolong se se phagamego sa Prospectus ka Pretoria gore "monna yo a rutegilego a ka se kate". Tlhaloso ya gagwe e ile ya baka kgalefo. O ile a araba ka go bolela gore tshwaelo ya gagwe e ntšhitšwe ka ntle ga taba yeo e dikologilego.

Ka 2014, Motshekga o ile a bolela gore maemo a dipampiri tša dipotšišo a oketšegile[1] ka morago ga gore pampiri ya tlhahlobo ya Seisemane yeo e tletšego ka diphošo tša motheo tša mopeleto le popopolelo e fiwe baithuti.[2] Ka 2022 pampiri ya tlhahlobo ya dipalo e be e akaretša bothata bjo bo bego bo sa rarollege ka lebaka la phošo ya go thaepa.[3] Phošo yeo ga se ya topa pele pampiri e fiwa gomme kgoro ya Motshekga e tla tšea sephetho sa gore go nyakega peakanyo ya meputso ya go ya godimo ya 1% goba 2%.

O thwetšwe bjalo ka mopresidente wa go repabliki ya Afrika Borwa ka la 2 Phupu 2021, ka ge Mopresidente Cyril Ramaphosa a tsenetše poloko ya go ya go ya Kenneth Kaunda ka Zambia.[1] [2]

Ka morago ga dikgetho tša kakaretšo tša Afrika Borwa tša 2024 o bile Tona ya Tšhireletšo le Bagale ba Sešole . [3]

Ka Pherekgong 2025, Motshekga o boletše gore tlhaselo ya M23 kgahlanong le maemo a Afrika Borwa ka Democratic Republic of the Congo, yeo e feleleditšego ka lehu la bašireletši ba khutšo ba 13 ba Afrika Borwa, e ile ya fokotšwa fela ka morago ga gore Mopresidente Ramaphosa a botše mmušo wa Rwanda gore ditlhaselo tše di tšwelago pele di tla hlathollwa ke Afrika Borwa bjalo ka "go tsebagatša ntwa" ke Rwanda. [4]

Maemo a boditšhabatšhaba

[lokiša | edit source]

Go tloga ka 2023, Motshekga e bile leloko la Phanele ya Maemo a Godimo ya Ditšhabakopano ka ga Profešene ya Borutiši, yeo e bego e eteletšwe modulasetulo mmogo ke Kersti Kaljulaid le Paula-Mae Weekes.

Bophelo bja motho ka noši

[lokiša | edit source]

Motshekga o nyetše Tonakgolo ya peleng ya Gauteng le mohlabani yo mogolo wa peleng wa ANC, Mathole Motshekga . Ba na le bana le ditlogolo.

Ditšhupetšo

[lokiša | edit source]
  1. "Matsie Angelina Motshekga, Ms". Government of South Africa. Retrieved 25 July 2020.
  2. Letshwiti-Jones, Pule. "Motshekga appointed acting president". News24 (in American English). Retrieved 2021-07-02.
  3. "Ramaphosa calls family meeting to announce GNU Cabinet". News24 (in American English). Retrieved 2024-06-30.
  4. TANDWA, LIZEKA (29 January 2025). "Ramaphosa tells Rwanda 'firing at SA troops is a declaration of war'". Sunday Times. Retrieved 29 January 2025.