Thuto ke lerumo la ntwa ya bophelo

Thuto ke pheko ye bohlokwa kudu nakong ya sebjale. Nakong yeo go nyakwago thuto le mabokgoni go hwetša mošomo. Bjale ke ka fao go thwego thuto ke pheko goba lerumo. E fela go bohlokwa go kwešiša gore bophelo ke "phadišano" gare ga batho go fihlelela methopo ya tša bophelo.[1] Dinako di fetogile, thuto e sepela pele dinageng tše dingwe ka ge mošomo yeo e le go gona e nyaka mabokgoni le tsebo ye e tseneletšego go tšwa go yunibesithi goba kholetše. Naga ya Afrika-Borwa e na le di diyunibesithi tše 26, di phatlaladitšwe goralala le di profense tše senyane.[2]
Tlhaelelo ya mabokgoni
[lokiša | edit source]Afrika-Borwa e lebane le tlhaelelo ye kgolo ya mabokgoni go theknolotši, boentšenere, tlhokomelo ya mapehlo, ditšhelete, bahlami ba disoftware, ditsebe tša Artificial Intelligence (AI).[3] Bjale go bohlokwa gore baswa ba ithutele mešomo ye gore ba kgone go a tlega bophelong. Yo mongwe a ka ipotšiša gore na bohlokwa ba go ba sealoga sa yunibesithi goba kholetše ke eng? Go bohlokwa go lemoaga gore lefase ka bophara go na le tlhaelelo ya mešomo ya baswa. Bjale dialoga tša yunibesithi di na le menyetla ye kaone ya go hwetša mešomo ge go bapetšwa le baswa ba goba le setifikeiti sa sekolo se se phagamego fela.[4]
E fela motheo wa ditaba tše ke phadišano gare ga batho, fao ba lwelago go atlega bophelong. Ka lebaka le, go bohlokwa go kgoboketša tsebo, mabokgoni, maitemogelo ao a hlakegago mešomong. Ka go realo, go molaleng gore bophelo ba sebjalebjale ke "ntwa" ke ka fao go lego bohlokwa go šomiša thuto bjalo sebetša go atlega bophelong.[5] Go akaretša se se sengwago mo, go bohlokwa go lemoša baswa ka ga bohlokwa ba thuto.
Bohlokwa ba thuto nageng ya Afrika-Borwa
[lokiša | edit source]Thuto e bohlokwa go matlaafatša badudi le go ba fa maemo a godimo a bophelo, kudu go hlabolla ekonomi le leago la naga. Thuto e bohlokwa go rarolla tlhaelelo ya mabokgoni, go fokotša go selekalekane, le go aga setšhaba. Thuto e kgaola histori ya bodidi malapeng. Thumo ya ditaba tše ke gore baswa ba swanatše go kodumela gore ba atlege bophelong. Ka go realo, montshepeša bošego ba tla mo leboga bosele.
Methopo
[lokiša | edit source]- ↑ https://www.jstor.org/stable/20014137
- ↑ https://usaf.ac.za/prospective-students/
- ↑ https://www.labour.gov.za/DocumentCenter/Publications/Public%20Employment%20Services/scarce%20skills_march2016.doc#:~:text=Food%20and%20beverage%20Technician,Plastics%20Manufacturing%20Machine%20Minder
- ↑ https://regent.ac.za/blog/importance-tertiary-education-south-africa#:~:text=Greater%20Career%20Prospects&text=Graduates%20are%20far%20more%20likely,healthcare%20actively%20seek%20skilled%20professionals.
- ↑ https://mandelaexhibition.com/wp-content/uploads/2019/02/Mandela_EDU_Introducing-Mandela_power_point_FINAL.pdf