Sekolo

Bohlokwa bja Sekolo sa go Thoma

Sekolo sa go thoma se kgatha tema ye bohlokwa ditšhabeng tše ntši bjalo ka setheo sa setšo seo se swayago phetogo go tloga bjaneng go ya bogolong. Ditšhabeng tša go fapafapana tša Afrika, dikolo tša go thoma ke mafelo a setšo moo bafsa ba rutwago ka boitšhupo bja bona, ditekanyetšo, le maikarabelo ka gare ga setšhaba. Dikolo tše ga se tša meetlo feela eupša gape di mabapi le thuto ya tlhompho, tayo le boitshwaro bja leago. Ka tlhahlo ye e rulagantšwego go tšwa go bagolo, bao ba thomilego ba ithuta ditebelelo tšeo di beilwego go bona ge e le batho ba bagolo ba nakong e tlago.[1]

Sebopego se sengwe se bohlokwa sa sekolo sa go thoma ke go boloka setšo le setšo. Bagolo ba fetišetša tsebo mabapi le histori, meetlo, polelo le ditekanyetšo tša boitshwaro go moloko o mofsa. Tshepetšo ye e maatlafatša boitšhupo bja setšo le go tšwetša pele botee ka gare ga setšhaba. Ka go tšea karolo mekgweng ya go thoma, bafsa ba hlagolela maikutlo a go ba karolo ya bona le go ikgantšha ka bohwa bja bona. Gantši dithuto di gatelela go hlompha lapa, boetapele, sebete le tirišano, e lego dika tše bohlokwa ge motho a godile.[2]

Go feta moo, dikolo tša go thoma di kgothaletša kgolo ya motho ka noši le go gola. Batho bao ba thomilwego ba rutwa go phegelela, boikarabelo le boitshwaro, e lego seo se ba thušago go itokišeletša ditlhohlo tša bophelo bja batho ba bagolo. Mehleng ya sebjalebjale, ditšhaba tše ntši gape di gatelela bohlokwa bja go swara mekgwa ya go thoma ka polokego le ka maikarabelo go šireletša maphelo le bophelo bjo bobotse bja batšwasehlabelo. Ge di laolwa gabotse, dikolo tša go thoma di ka šoma e le dihlongwa tša bohlokwa tšeo di kgothaletšago go tšwela pele ga setšo, tlhabollo ya boitshwaro le boikarabelo bja tša leago.[3]

https://journals.sagepub.com/home/tcn

https://www.tandfonline.com/toc/tchs20/current

https://www.sciencedirect.com/journal/social-science-and-medicine

Ditshupetso

M a v undla , T. R. , N e s s e r a , F. G. , & B o t t o m a n , B. (2009). Go bea mabaka ga lebollo la banna ba setlogo bjalo ka mokgwa wo mokgethwa wa bodumedi: Ditumelo tša maphelo tša banna ba ma-Xhosa ka Afrika Borwa. Journal of Booki ba Transcultural, 20 (4), 395-404. Ditlhaloso tša dipolelo tša Sesotho sa Leboa

V i n c a s t , L. (2008). “Bašemane e tla ba bašemane”: Lebollo la setšo sa banna ba Sexhosa, HIV le go gwerana le batho ka thobalano mo Afrika Borwa ya sebjalebjale. Setšo, Bophelo bjo bobotse & Thobalano, 10 (5), 431-446. Ditlhaloso tša dipolelo tša Sesotho sa Leboa

K e p e , T. (2010). Diphiri tše di bolayago: Tlhaelelo, go hlokomela le maikarabelo ka lebollo la banna ka moetlo ka Profenseng ya Kapa Bohlabela, Afrika Borwa. Saense ya Leago & Bongaka, 70 (5), 729-735. Ditlhaloso tša dipolelo tša Sesotho sa Leboa.2009.11.016