Morula

Gotšwa go Wikipedia

Morula ke bjala bja sesotho bja go ratholwa ka marula. Batho bao ba bilego le boipshino bja go nwa morula ba re ga go seno se sengwe lefaseng ka bophara sa go swana le morula.

Morula o humanega nakong ya gare ga Hlakola le Moranang[1] ka ge marula a humanega dikgweding tšeo. Go thwe tsela ya go rathola morula ga se ya fetoga okaalo mengwageng[2]. Morula ke seno seo mang le mang a ka se dirang ntle le go šomiša tšhelete.



Tsela ya go rathola Morula[lokiša | edit source]

  • Go dirwa serobe
  • Go ebolwa marula
  • Letlopetlope la kgobja
  • Lehlobe le sehlobo

Ke setšo, morwarra wa rathodi wa marula ke motho wa pele wo a tlilego go nwa morula.

Serobe sa Marula[lokiša | edit source]

Serobe

Marula ke dienywa tša mohlare wa morula. Mohlare wa morula o gola dimitara tše di ka bagolesomeseswai. Seenywa se ga se kgewe mohlareng, batho ba emela gore seenywa se se wele fase pele se jewa.

Marula a topša ke basadi[1] fase ga mohlare, gomme gwa dirwa serobe ka ona.Go topa Marula go tšea matšatši a mabedi goba go feta. Ge marula a topilwe, serobe sa go kgagala se dirilwe, Marula a tlogelwa go fihlela a butšwa. Se se ka tšea matšatsši a mane goba go feta, go tla ya ka boemo bja boso.

Go ebola Marula[lokiša | edit source]

Letlabo le šomišwa go ebola marula

Ge marula a se na go butšwa, letlabo le šomišwa go ebola marula ka botee ka botee, se se dirwa ke batho ba bararo goba go feta. Go ebola marula go tšea diiri tše mmalwa ka ge go ebolwa le tee le le tee. Morago ga ge marula a ebotšwe, letlopetlope le tšhelwa pitšeng ya maoto a mararo.

Go kgobja[lokiša | edit source]

Letlopetlope le kgobja ka matsogo go fihlela go šala dikgeru. Letlopetlope le tšhelwa pitšeng ya letsopa, la bitiela letšatši le tee. Morago ga letšatši morula o sa na le swikiri ebile ga o sešo o bele. Ka se sebaka bana ba ka o nwa[2].

Letlopetlope la kgobja

Lehlobe le sehlobo[lokiša | edit source]

Ka letšatši la go latela, pitša ya bitollwa, ka gare e na le lehlobe ka godimo ga sehlobo. Sego se šomišwa go kwa sehlobo. Pitša ya tswalelwa gape. Morago ga letšatši le tee, pitša e bulwa gape, ka se sebaka, marula a tla be a betše.

Morula o nwa ke bomang?[lokiša | edit source]

Malome le Rakgadi ba a bitšwa go tlo kwa morula ka sego. Ge ba o kwele o ka nwewa, ba bitša baagišani, le batho ka moka go tla go nwa morula. Gwa nama gwa kgethwa motho wa go tlo kgela morula. Motho yo (o bitšwa poo), o tla kgobagela marula ka o tee ka o tee. Morula wa go šala mo pitseng ke wa poo. Morula o thabelwa kudu ke bakgekolo le bakgalabje[1].

Mothopo[lokiša | edit source]

  1. 1.0 1.1 1.2 http://commons.wikimedia.org/wiki/File:PeopleAreKnowledge_Mogkope_Interview2.ogg
  2. 2.0 2.1 http://commons.wikimedia.org/wiki/File:PeopleAreKnowledge_Mokgope_Interview3.ogg