Mokori
Mokori ke sefane sa sepedi sa lebowa. Ba ga Mokori ke Ba-Pedi ba morafe wa Ba-Kone ba Matlala wa Lehwelere (e seng wa Matlala wa Thaba- eleng Polokwane). Kgoro ebe ele ya Matlala, kgoshi ya bona ele Kgoshi Sekhukhune.
Ka madulo ba ga Mokori batswa ka moshetsa wa noka ya lepelle, ko ga Matlala a Lehwelere (e seng a Thaba -eleng Polokwane) ko Limpopo Province/ goba Kgaolo ya Limpopo. Matlala a Lehwelere e theeletswe ka mokgoa oo gobane tulong eo go nale ditlhare tsa Mohwelere. Matlala a Thaba yona e dikanstwe ke Thaba e bitswang Thaba ya Matlala. Mohwelere ke setlhare se sentshang borekhu. Morekhu ke sejo, fela o tshwanetse o nne le tsebo ya gore ke ofe morekhu o sa tshwannang go jewa. Ebile Mohwelere se tsebega ele setlhare se se tseyang nako e telele go tuka, ga se swe ka pela ge se tuka.
Noka ya Lepelle (Olifants river) ke noka e kgolo e e fetang nageng ya ga Sekhukhune.
Mokori is Ba-Pedi family name. Ba ga Mokori belongs to Matlala wa Lehwelere chiefdom and were ruled by King Sekhukhune. The original home of ba ga Mokori is near Lepelle river in area which became known as Matlala a Lehwelere following the split in the Matlala chiefdom into two houses -Matlala a Lehwelere and Matlala a Thaba which is where Polokwane is located. Matlala a Lehwelere is so called because the area is has the Lehwelere trees as its main geographical feature and likewise Matlala a Thaba has mountains as its key location feature.
Source of information about the Mokori name (except sereto sa Bakone)- my beloved mum Florah Mokori and other family members.
Some parts of sereto sa Bakone are well known in the Mokori clan
Sereto sa ga Mokori
[lokiša | edit source]Mabina ke lapile Sedingwane sa Ramogale makgorometsa ngwana wa noka e kgolo sedimo ntlotlolo.
Noka e senang mogwe le mogwegadi: e tsola banna le basadi makgeswa, a e ane letlhaka peba, seloka, seloka seye le bodiba. Ba-bina peba!
Ke Mokori wa konaona badimo mokgaola tlhogo ba tlogela sebelebele sa motho. Ke bona bana ba noka e kgolo ya Lepelle (Olifants river) la ma- a mogobu...a mabula.
Ga e ngene letlhaka peba seloka se ele le bodiba tletlolo.
Ke motho wa bo Rankini wa Makena. Rankini o tswa baneng ke tswa baneng ke ileng ga Mokori wa konaona ga o seiswe dikobo go seiwa dikwala tsa bontsana a monganeng.) follow up to double check
Ke ngwana noka e senang mokgwe le mokgwegadi, noka e kgolo e tsolang banna le basadi makgeswa le basadi makgabe (ntepa). (ntepa ke roko ya sepedi ya setso)
Re Mokori wa konaona setswa ga Moima wa Rakgetse (watervaal). Ke meetsi titshaogang bankgelli batla ka mo thoko ba tshaba gore nka phamola motho. Ethiaa... Peba! Ethiaa peba......ke tshaba badiri.
Ae ngene letlhaka peba, ke mokgaola tlhogo sebelebele sa sala le beng. Ke motho wa mabina ke lapile. Ke sedingwane sa Ramokgale makgorometsa ngwana wa noka e kgolo sedimo ntlotlolo. Noka e se nang mogwe le mogwegadi: e tsola banna le basadi makgeswa, ga e a ne letlhaka peba , seloka seye le bodiba. Ba-bina peba! Ke Mokori wa konaona badimo mokgaola tlhogo ba tlogela sebelebele sa motho. Ke bona bana ba noka e kgolo ya Lepelle la maamogobu a mabula. Gae ngene letlhaka peba ka seele bodiba tletlolo, ke motho wa bo Rankini wa Makena. Rankini e tswa baneng ke tswa baneng ke ileng. Ga Mokori wa konaona ga o seiswe dikobo go seiwa dikwala tsa bontsana a monganeng, ke ngwana noka e senang mokgwe le mokgwegadi , noka e kgolo e tsolang banna le basadi makgeswa le basadi makgabe (ntepa). Re Mokori wa konaona setswa ga Moima wa Rakgetse (watervaal) ke meetsi titshaogang bankgelli bata ka mothoko ba tshaba gore nka phamola motho. Ethiaa....peba! Ethiaa....peba! Ke tshaba badiri
SERETO SA BAKONE
Referenced from
https://matlala.wordpress.com/direto/#sereto_1
Re Bakone ba ntshi dikgolo,
Bakone baila tlhantlhagane,
bana ba thaba ya magosi,
Bakone baila nonyane e podudu,
Matlala sekgoba dinaga tsabo makgolo’ a’ gwe Mokone.
Ke leditse molodi Setumong ke kwele ke Mmalebogo borwerwe,
‘Mapela a ntheeletsa aba a nkwa,
Ke ngwana wa mma re agisane e bile re nyalelane,
Ke batho ba bo Tau e tswago Sekgosese,
Lesogana la bopedi ba hlwa ba mosetse morago bare yena Malobane lefsega,
O re o tshaba, o gadime morago.
Mokone se letse molodi wa kwala o ka re biletswa go otla kgwale e robetse,
Dikgomo ga di kate marega di dusa gobane di ka re folotsa,
Bakone nkabe ba ipha sekgwari, mokokolome wa Motau badimo ba setumong gona ngwana ke stwanetse,
Sekopa le matswaana.
Banna ba moletsi le masaedi, lereng le rema morula o entswe? Le re dinonyana di tla kotama kae? Ke rile ke go kgalema wena mokopane wa ngangabala.
Naa ditshosane tse khwibidu o diisa kae?
Gosasa di tlo go tetemetsa.
Mokone lefsega la botse, o re o tshaba o gadime, wa se gadime o tla ya molete mohlaela thupa.
Ke sefahlego o makgwakgwa, monna ka mahlong o a siisa.
Sefahlego sa monna se mela tshehlo, thepe, mmonyane le lerotho.
A tsena ka gare wena morwa Lejakane o a opela,
o reng o re go rapela naga ya omelela?
Na a wena osa jeng patse, o otisiwa ke eng?
Mathaka re goletsa mollo o teng.
Eyang le letshe Moloto mohlaloga le mmotse le re Mokone bogosi o bo tswaletswe.
Agee Mokone Agee!
For Potoko Mokori's descendants
[lokiša | edit source]Ke bana ba Potoko wa marua tona kgokgadi abo mathibe. Moloko o timetse mpogodiba thetiene ya bo nthogane o kile a fega lepono (Zulu) magetla a be a moroba mokwatla. Peba!
Mphehlo Daniel Mokori
[lokiša | edit source]Sethogothogo kodumela tsatsi la mafisha a bo mphoreng, re thlwele re bolaisana lebelo le Mporo wa Matlala are ke talk kgabagare a ntshiya. Ka ikana kanyane, ka re kanyane ahule! A di ye mogodumo.