Dikgopolo tša go ipolaya.

Dikgopolo tša go ipolaya di ka bolela go ba le dikgopolo tše di sa kwagalego mabapi le go fediša bophelo bja gago. Gantši dibaki tše dirang batho ba nagane go ipolaya ke gore ba tlaišega kudu baswa mo dikolong, ba bangwe ba tlaišega malapeng a bona banna ba betha bjale dilo tšeo di dira batho ba nagane go ipolaya, bana ba dikolo bona ba nagana go ipolaya ka baka la kgateletšego ya tša dithuto, ba berekang le bago hloka mešomo ba ba le kgateletšego ya tša ditšhelete. Kgatelelo ya monagano ke yenngwe ye kgolo ya dibaki tša gore batho ba nagane go ipolaya ka gore menagano ya bona e ba gohle bjale tharollo ba bona ele gore ba nagane gore ba fetše maphelo a bona.[1]
Matšatšing a sebjalebjale go kweša bohloko go bona baswa ba bantši ba hlokafala ka baka la gore ba ipolaile, bjale go thuša batho ba go ba le menagano ya go ipolaya ke gore bana ba dikolo ba nyake baeletši ba di porofešenale gore ba bolele le bona. Kua inthanete go na le di nomoro tša SADAG ba ka bolela le bona goba motho a ka bolela le mogwera goba emong wa leloko go na le gore a nagane gore a ipolaye.[2]
Megato e mehlano ya go fenya dikgopolo tša go ipolaya
[lokiša | edit source]- Itloše kotsing.
- Diegiša go hema ga gago.
- Tsepamiša tlhokomelo ya gago gape.
- Bolela le ba bangwe.
- Igopotše gore otlilo fenya