Bolwetši bja Rabies
| Bolwetši bja Rabies | |
|---|---|
 | |
| Tlhopho le didirišwa tša ka ntle | |
| ICD/CIM-10 | A82 A82 |
| DiseasesDB | 11148 |
| MedlinePlus | 001334 |
Bolwetši bja Rabies ke bja phetelo ya go baka go ruruga ga bjoko go batho le diphoofolo tša madi a-borutho.[1] Dišupo tša ka pela di akaretša letadi le go hlabahlabega mo e tšwelelago gona.[1] Dišupo tše di latelwa ke enngwe goba tše mmalwa tša dišupo tše di latelago: mesepelo ya go laetša bošoro, lethabo la go se laolege, bofiega bja meetse, go palelwa ke go šuthiša ditho tša mmele, go gakanega, le go idibala.[1] Morago ga ge dišupo di tšweletše, bolwetši bja rabies bo tla be bo šetše bo laetša lehu.[1] Nako ya magareng ga go swarwa ke bolwetši le go thoma ga dišupo gantši ke sebaka sa kgwedi e tee go ya go tše tharo. Le ge go le bjale, sebaka se se ka fapana go tloga go sebaka sa ka fase ga beke e tee go ya go ngwaga o tee.[1] Sebaka sa nako se ya le bokgole bjoo baerase e sepelago ka gona go fihlelela bogare bja tsela ya megalatšhika.[2]
Seo se bakago bolwetši le phekolo
[lokiša | edit source]Bolwetši bja rabies bo fetela batho go tšwa diphoofolong. Bolwetši bja rabies bo ka fetela ge phoofolo yeo e fetetšwego e ka ngwapa goba ya loma phoofolo ye nngwe goba motho.[1] Mare a phoofolo yeo e fetetšwego a ka fetetša bolwetši bja rabies ge eba mare a kgomana le lera la phoofolo goba motho.[1] Dikgetsi tše dintši tša bolwetši bja rabies mo bathong di bakilwe ke go longwa ke mpša.[1] Dikgetsi tša go feta 99% tša bolwetši bja rabies mo dinageng tšeo dimpša di nago le rabies di bakilwe ke go longwa ke mpša.[3] Ka Amerika, go longwa ke mmankgagane ke mothopo o tlwaelegilego wa phetelo ya bolwetši bja rabies mo bathong, gomme dikgetsi tša ka fase ga 5% ke tša dimpša.[1][3] Dikokoni gantši ga ke di fetelwa ke bolwetši bja rabies.[3] Baerase ya bolwetši bja rabies e kitimela ka bjokong ka go latela tšhoga tšhogo ya peripheral. Bolwetši bo ka phekolwa fela ka morago ga ge dišupo di thomile.[1]
Thibelo le kalafo
[lokiša | edit source]Mananeo a taolo ya diphoofolo le kento a fokoditše dikotsi tša bolwetši bja rabies dimpšeng deleteng tše mmalwa lefaseng.[1] Go tšhontiša batho pele ba ka fetelwa go a eletšwa go bao ba lego kotsing e kgolo. Dihlopha tše di lego kotsing e kgolo di akaretša batho bao ba šomago ka dimmankgagane goba bao ba dulago sebaka se se telele mafelong a lefase ao bolwetši bja rabies bo tlwaelegilego.[1] Go batho bao ba šetšego ba utullotše bolwetši bja rabies, kenti ya rabies le ka nako tše dingwe immunoglobulin ya rabies e ka thuša go thibela bolwetši ge eba motho o hwetša kalafi pele dišupo tša bolwetši bja rabies di tšwelela.[1] Go hlatswa go longwa goba mongwapo metsotso ye 14 ka sesepe le meetse, povidone iodine, goba dihlwekiši ka ge di ka bolaya baerase gape go bonagala e ke go ka thuša thibelo ya phetelo ya bolwetši bja rabies.[1] Ke batho ba mmalwa fela bao ba phologilego phetelo ya bolwetši bja rabies morago ga go laetša dišupo. Phologo ye e diregile ka kalafi e tseneletšego yeo e tsebagalago ka prothokholo ya Milwaukee .[4]
Kenti
[lokiša | edit source]Kenti ya bolwetši bja rabies ke kenti yeo e dirišwago go thibela bolwetši bja rabies.[5] Go na le tše dingwe tše mmalwa tše di bolokegilego gape tše di šomago gabotse. Di ka dirišwa go thibela bolwetši bja rabies pele gape sebaka se se telele morago ga go hwetša baerase ka go longwa ke mpša goba mmankgagane. Tšhontišo yeo e tšwelelago e tšea sebaka morago ga ditose tše tharo. Gantši e fiwa ka tlhabelo ka gare ga letlalo goba tšhika. Morago ga phetelo kenti e dirišwa mmogo le immunoglobulin ya bolwetši bja rabies. Go tloga go eletšwa gore bao ba lego kotsing e kgolo ya go ka fetelwa ba entwe pele ba ka fetelwa. Dikenti di šoma botse mo bathong le diphoofolo tše dingwe. Go tšhontiša dimpša go thuša kudu go thibela bolwetši mo bathong.[5]
Polokego
[lokiša | edit source]Dimilione tša batho lefaseng ka bophara ba entilwe gomme go lekanyeditšwe gore se se boloka maphelo a batho ba 250,000 ka ngwaga.[5] Se se ka dirišwa ka polokego go dihlopha ka moka tša mengwaga. Palo ya dipersente tša go feta 35 go ya go 45 tša batho ba hwetša bohwibidu le go kwa bohloko ga nnyane mo ba tlhabetšwego gona. Palo ya dipersente tša go feta 5 go ya go 15 tša batho ba ka ba le letadi, ba opa ke hlogo, goba ba kwa ba nyaka go hlatša. Morago ga go fetelwa ke bolwetši bja rabies ga go na ditlamorago tša kgatlhano ya tšhomišo ya yona. Dikenti tše dintši ga di na thiomersal. Dikenti tše di dirilwego ka thišu ya mogalatšhika di a dirišwa dinageng tše mmalwa, gantši ka Asia, Latin Amerika, gomme ga di šome gabotse kudu ebile di na le ditlamorago tše dintši. Ka fao tšhomišo ya tšona ga e eleletšwe ke ba Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase.[5]
Theko ya lebenkeleng e magareng ga 44 le 78 USD ya kalafi go tloga ka 2014.[6] Ka United States theko ya kalafi ya bolwetši bja rabies e feta 750 USD.[7]
Epidemiolotši
[lokiša | edit source]Bolwetši bja rabies bo baka palo ya mahu a go feta 26,000 go ya go 55,000 lefaseng ka bophara ka ngwaga.[1][8] Palo ya go feta 95% ya mahu ao a diragala ka Asia le Afrika.[1] Bolwetši bja rabies bo hwetšagala dinageng tša go feta 150 le dikontinente ka moka eupša le ka Antarktika.[1] Batho ba go feta dimilione tše 3 ba dula dileteng tša lefase moo bolwetši bja rabies bo hwetšagalago.[1] Bontši bja Europa le Australia, bolwetši bja rabies bo hwetšagala fela go dimmankgagane.[9] Ditšhaba tša ditlhakatlhaka tše dintši tše di nnyane ga di na bolwetši bja rabies le ga tee.[10]
Ditšhupetšo
[lokiša | edit source]- ↑ 1.00 1.01 1.02 1.03 1.04 1.05 1.06 1.07 1.08 1.09 1.10 1.11 1.12 1.13 1.14 1.15 1.16 1.17 "Rabies Fact Sheet N°99". World Health Organization. July 2013. Retrieved 28 February 2014.
- ↑ Cotran RS; Kumar V; Fausto N (2005). Robbins and Cotran Pathologic Basis of Disease (7th ed.). Elsevier/Saunders. p. 1375. ISBN 0-7216-0187-1.
- ↑ 3.0 3.1 3.2 Tintinalli, Judith E. (2010). Emergency Medicine: A Comprehensive Study Guide (Emergency Medicine (Tintinalli)). McGraw-Hill. pp. Chapter 152. ISBN 0-07-148480-9.
- ↑ Hemachudha T, Ugolini G, Wacharapluesadee S, Sungkarat W, Shuangshoti S, Laothamatas J (May 2013). "Human rabies: neuropathogenesis, diagnosis, and management". Lancet neurology. 12 (5): 498–513. doi:10.1016/s1474-4422(13)70038-3. PMID 23602163.
{{cite journal}}: CS1 maint: multiple names: authors list (link) - ↑ 5.0 5.1 5.2 5.3 "Rabies vaccines: WHO position paper" (PDF). Weekly epidemiological record. 32 (85): 309–320. Aug 6, 2010.
- ↑ "Vaccine, Rabies". International Drug Price Indicator Guide. Retrieved 6 December 2015.
- ↑ Shlim, David (June 30, 2015). "Perspectives: Intradermal Rabies Preexposure Immunization". Retrieved 6 December 2015.
- ↑ Lozano R, Naghavi M, Foreman K, Lim S, Shibuya K, Aboyans V, Abraham J, Adair T, Aggarwal R; et al. (Dec 15, 2012). "Global and regional mortality from 235 causes of death for 20 age groups in 1990 and 2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010". Lancet. 380 (9859): 2095–128. doi:10.1016/S0140-6736(12)61728-0. PMID 23245604.
{{cite journal}}: CS1 maint: multiple names: authors list (link) - ↑ "Presence / absence of rabies in 2007". World Health Organization. 2007. Retrieved 1 March 2014.
- ↑ "Rabies-Free Countries and Political Units". CDC. Retrieved 1 March 2014.
