2023 Phetogelo ya mmušo ya Gabon

Bokamorago
[lokiša | edit source]Ga e sa le e bušwa kudu go tšwa Foranse ka ngwaga wa lesomesenyane masometshela, Gabon e bušitšwe kudu ke lapa la Bongo go thoma ka Mopresidente Omar Bongo ka ngwaga lesomesenyane masometshela-šupa,[1] ka morago ga lehu la gagwe ka ngwageng wa dikete tše pedi le senyane, morwa wa gagwe Ali Bongo Ondimba o ile a kgethwa gape dikgethong ka 2016 tšeo di hlohleleditšego maiteko a phetogelo ya mmušo ao a padilego ka 2019.[2] Nakong ya pušo ya lapa la ga Bongo naga e be e hlasetšwe ke ditatofatšo tša bomenetša le go ratana goba go kgetha meloko fela,[3] dikgetho tše mmalwa di be di šilafaditšwe ke dipego tša bomenetša goba go se laolege, ka mo go lemogegago, dipoelo tša semmušo tša dikgetho tša 2016 go tšwa profenseng ya setlogo ya lapa la Bongo ya Haut-Ogooué di bontšhitše Bongo a amogela 95.5% ya dikgetho go palo yeo go thwego ke 99.9% ya go kgetha, e lego sephetho se se sa kgonegego seo se hlotšego boipelaetšo bjo bo atilego), gomme Molaotheo le melao ya dikgetho di be di fetotšwe ka makga a mantši e le gore go tlošwe mellwane ya nako, go fetošwa tshepedišo ya go bouta go šomiša kganetšo yeo e arogilego, le go fetoša nako ya dikgetho go netefatša gore kganetšo e ka se kgone go kgobokana ka morago ga phenyo ya mokgatlo wo o bušago.
https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_Gabon
https://www.africanliberty.org/2023/09/01/gabon-coup-the-result-of-bongos-failures/
Ditshupetšo
[lokiša | edit source]- ↑ "History of Gabon", Wikipedia (in Seisimane), 2026-03-07, retrieved 2026-04-07
- ↑ Reddy, Micah (2023-09-05). "Gabon's Bongo family enriched itself over 56 years of kleptocratic rule, spreading its wealth across the world - ICIJ" (in American English). Retrieved 2026-04-07.
- ↑ Reddy, Micah (2023-09-05). "Gabon's Bongo family enriched itself over 56 years of kleptocratic rule, spreading its wealth across the world - ICIJ" (in American English). Retrieved 2026-04-07.